Studio ob 17.00

Poslanci državnega zbora obravnavajo zakon o kritični infrastrukturi, v katero štejemo predvsem energetske, prometne, telekomunikacijske, informacijske, finančne, zdravstvene in druge sisteme, katerih moteno delovanje bi lahko ogrozilo stabilnost in celo varnost sodobne družbe in države. Kaj vse je kritična infrastruktura, kako jo določati in kako je medsebojno prepletena in soodvisna, tako na evropski kot nacionalni ravni, pa v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Boštjan Pavlin, direktor Direktorata za obrambne zadeve na MORS; dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije; Robert Slodej, vodja službe za korporativno varnost pri ELES; mag. Matjaž Beričič, direktor Omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije; mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije.

Nemška recesija in napovedane grožnje glede dodatnih carin na evropsko blago v ZDA utegnejo kondicijo evropskega gospodarstva še dodatno poslabšati. So naša podjetja pripravljen na grozeči protekcionizem in de-industrializacijo? Jim naša država stoji ob strani ali z davčnimi bremeni in napovedanimi omrežninami še dodatno ogroža njihov položaj? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija; dr. Bogomir Kovač, ekonomist; Nejc Gole, novinar in analitik časnika Delo; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.

Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje. Gostje: Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru; Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice; Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje; Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ; Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.

Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata; Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS; Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.

Komentiramo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, ki sta jo vlada in večina sindikatov javnega sektorja uspešno končali, vladni odgovor na spremembe obračunavanja omrežnine za elektriko ter mini davčno reformo in grožnje sodnikom. Dotaknili se bomo tudi kandidatov za pomembne položaje v administraciji novega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa in pokomentirali dosežke prvega tedna podnebne konference Združenih narodov v Bakuju.

Kaj bomo pridobili od prvega julija prihodnje leto, ko bomo morali začeti plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, je bo več? Kako pomembne bodo pri odločitvi o obsegu pravic vstopne točke, ki bodo v centrih za socialno delo vzpostavljene 1. januarja, in bodo pravzaprav prvi stik z dolgotrajno oskrbo? Se bodo zadušili v administrativnem delu, mi pa bomo čakali na pravice več mesecev? Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi v celoti zaživel postopno, v prihodnjem letu. Je utemeljena bojazen, da bomo deležni celo manj oskrbe kot zdaj? Vse oblike že imamo, dobivamo le nov pravni okvir, ki pa zamuja. Današnji sistem razpada zaradi pomanjkanja kadra, nizkih normativov in slabega nagrajevanja. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo; Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; in Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Socialnih zavodov Slovenije.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti: državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik

Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile: Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse) Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji

Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Komentirali bomo njegovo prepričljivo zmago in kaj ta pomeni za Združene države Amerike, Evropsko unijo in svet. Nemčija, simbol politične in gospodarske stabilnosti, je ostala brez večinske vlade; kdaj bodo predčasne volitve? Kako se slovenski gospodarstveniki odzivajo na negotove razmere v Združenih državah Amerike in Nemčiji? Slovenija bo z novimi zakonskimi spremembami sofinancirala razvoj zdravil za otroke z redkimi boleznimi. Tudi o tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija; Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik; Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.

Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.

Vse manj javnega denarja za vzgojo in izobraževanje, pomanjkanje učiteljev, namere občin po racionalizaciji in združevanju podpornih sistemov vrtcem in šolam, vse več otrok tujcev, vzgojna dimenzija šole ter odnos s starši so med drugim današnji izzivi šole. Kako se z njimi spoprijeti? O tem v Studiu ob 17.00.

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje književnosti? Koliko so in koliko bodo pametna orodja pomagala literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje literaturo delili na tisto, ki jo je ustvaril človek, in tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je v teh primerih z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, povezanih s tem, je vedno več. O njih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022); Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).

Ameriške predsedniške volitve so pred vrati, njihov izid pa ne bo pomembno vplival le na tamkajšnjo notranjo politiko, ampak tudi na položaje na svetovni geopolitični šahovnici. Zato se porajajo vprašanja, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris vplivala na bližnjevzhodno krizo, na vojno v Ukrajini, pa tudi na stopnjevanje napetosti v okolici Tajvana. Oziroma, drugače, vprašati se je treba, koga si voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana in še katere druge države želijo po volitvah videti v Beli hiši. Odgovor iščemo v torkovem Studiu ob 17.00 na Prvem. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Rusije; dr. Primož Šterbenc, politolog, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Maja Veselič, sinologinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Slovenska glasba in njeni ustvarjalci so zanimivi tudi za tuje trge. Kar je v preteklosti uspelo Ansamblu bratov Avsenik in skupini Laibach, kar danes na primer uspeva skupinama freekind. in Joker Out, bi lahko kmalu uspelo tudi drugim, najti je treba le pravi recept za dobro glasbo in dobiti ustrezno podporo. Izvažanje slovenske glasbe doslej ni bilo sistemsko urejeno, spremembe pa se obetajo v prihodnjem letu, ko bo s podporo ministrstva za kulturo zaživela slovenska glasbenoizvozna pisarna. Zakaj jo potrebujemo, komu in kako naj bi pomagala ter kako doseči, da prava glasba pride v prava ušesa v bližnjih in daljnih kotičkih sveta? Gostje bodo: Primož Kristan, generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC; Andraž Kajzer, umetniški direktor in vodja festivala MENT; Maša Pavokovič, glasbena menedžerka in predstavnica za odnose z javnostmi; Rok Košir, glasbeni agent in direktor glasbene agencije Most.

Referenduma o JEK 2 ne bo novembra letos; komentiramo strokovne in politične posledice takšne odločitve. Nov plačni zakon za javne uslužbence je vse bližje uveljavitvi. Doma je odmeval tudi obisk predsednika vlade Roberta Goloba v Beli hiši pri predsedniku Združenih držav Joeju Bidnu. Komentiramo vrh skupine največjih gospodarstev v vzponu (BRICS), pa tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kdo so nagrajenci letošnjega Slovenskega filmskega festivala, v oddaji Tedenski aktualni mozaik ne bomo razkrili; bomo pa podali oceno filmske produkcije pri nas.

V Sloveniji je 159 planinskih koč, njihovo vzdrževanje in posodabljanje je vse bolj zahtevno, planinska društva ga sama ne zmorejo več. Zaradi prezadolženosti nekatera razmišljajo o prodaji koč. Planinska zveza kot krovna organizacija se zavzema, da bi koče ostale v lasti društev, a jim ne more pomagati. Kakšna bo prihodnost koč, je pričakovati komercializacijo? Se bo vključila država, glede na to, da so koče del Strategije turističnega razvoja do leta 2028, planinstvo in pohodništvo pa pomembna dejavnost alpskih območij? Odgovori v Studiu ob 17.00. Gostje: Miro Eržen, Planinska zveza Slovenije; Tomaž Willenpart, predsednik največjega planinskega društva Ljubljana Matica; Denis Berra, oskrbnik koče na Zelenici.

Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Nenehne tehnološke spremembe, novi trendi ter drugačne navade gledalcev, poslušalcev in bralcev od našega največjega javnega medija v državi zahtevajo spremembe, ki jih navsezadnje pričakuje tudi javnost. Kako izboljšati javno RTV? Kako zagotoviti stabilno in zadostno financiranje, ki bo omogočilo spremembe in razvoj zavoda? Kakšne novosti načrtuje uprava RTV in kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega zakona o RTV? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo; Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; dr. Igor Vobič, prof. na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Čez dobra dva tedna bodo Američani odločali o tem, kdo bo nasledil Joeja Bidna v Beli hiši in dobil neverjetno politično moč, ki je skoncentrirana v instituciji ameriškega predsednika. Tokrat se v ZDA odvija ena najbolj kontroverznih predsedniških kampanj v ameriški zgodovini. Predvolilno dogajanje je bilo polno nepričakovanih dogodkov in zasukov. Videli smo poskus atentata na republikanskega kandidata, zamenjave demokratskega kandidata; na eni strani kandidatura obsojenca, na drugi strani temnopolte ženske. Dva tedna pred volitvami sta Kamala Harris in Donald Trump še vedno precej izenačena, odločilno vlogo bodo spet imele t. i. nihajoče države. O tem, kakšno je predvolilno razpoloženje na drugi strani luže, kaj bi pomenila izvolitev ene ali drugega za Ameriko in preostali svet ter kaj so izvori globoke polarizacije ameriške družbe v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA; dr. Tomaž Deželan, profesor ameriških študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz Washingtona.

Komentiramo vloženo ovadbo proti predsedniku vlade Robertu Golobu in konec javne razprave o predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi po načrtih vlade razmejil delo zdravnikov v javnem in zasebnem zdravstvu. Guvernerji evrskega območja, tokrat zbrani v Sloveniji, so vnovič pocenili denar; kaj to pomeni za posojilojemalce, varčevalce in vlagatelje? Osvetljujemo odločitve voditeljev članic Evropske unije na tokratnem vrhu; te so povezane tudi z vojno v Ukrajini in spopadi na Bližnjem vzhodu.

Po svetu trenutno deluje več več kot 400 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo slabih 10 odstotkov električne energije. Tudi naša država je na energetskem razpotju – ali se odločiti za gradnjo novega jedrskega bloka, ki bi nadomestil starega, ki mu ostane še slabih 20 let življenjske dobe. Načelno podporo temu največjemu investicijskemu projektu od časa osamosvojitve bodo dali državljani na referendumu novembra – ali pa tudi ne. O tem, katere korake pristojni načrtujejo v primeru referendumskega »da«, kako je zamišljena ekonomika projekta in civilni nadzor, ali je projekt za našo državo sploh izvedljiv in kje so prednosti in slabosti jedrske energije – pa tudi o alternativnih scenarijih v oddaji Studio ob 17h. Gostje: Danijel Levičar, državni sekretar za nacionalni jedrski program; dr. Dejan Paravan, generalni direktor v družbi GEN energija, d.o.o.; Gregor Novak, direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija; Zoran Kus, nekdanji podnebni pogajalec, Umanotera Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, član mladih za podnebno pravičnost.

Vse več učencev, dijakov in učiteljev pri pouku in doma za učenje uporablja umetno inteligenco. To odpira več izzivov: ali jo znajo smiselno uporabljati za bolj kakovostno pridobivanje znanja; kako doseči, da njena uporaba ne bi poglobila neenakosti med šolarji; in kako preprečevati zlorabe orodij umetne inteligence za šolsko delo? O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, mag. Janja Jakončič, učiteljica matematike na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana; dr. Igor Pesek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Anja Fras, dijakinja Prve gimnazije Maribor.

Vsako leto več kot 60 milijonov ljudi potrebuje paliativno oskrbo, od tega pa je vsaj sedem odstotkov otrok, opozarjajo strokovnjaki. Poudarjajo, da je umiranje še vedno stigmatizirana tema. Področje pesti pomanjkanje kadra ter nedorečeni standardi in normativi. Mobilni paliativni timi bi morali biti dostopni 24 ur na dan vse dni v tednu, a je njihova dostopnost različna po regijah, zato v praksi nimajo vsi državljani možnosti kadarkoli poklicati zdravstvenega delavca. Država sicer namenja sredstva za njihovo delovanje, a številke kažejo, da so ljudje v lanskem in predlanskem letu koristili le slabo polovico njihovih storitev. Kaj je privedlo do takšnih številk, zakaj je zakon o paliativni in hospic oskrbi padel v vodo, kdaj bomo dobili več hospic namestitev - trenutno imamo namreč samo eno, kje je v tej zgodbi država in kje entuziastični posamezniki, ki poganjajo sistem paliative v državi? Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, državna koordinatorica paliativne oskrbe na Ministrstvu za zdravje in vodja specializiranega paliativnega tima na Onkološkem inštitutu Ljubljana; dr. Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo in nekdanja direktorica domov za starejše občane; Petra Gornik, vodja mobilnega paliativnega tima v Splošni bolnišnici Novo mesto, sicer specialistka splošne kirurgije; Tatjana Fink, vodja Hiše Ljubhospic.

Parlament je začel pretresati sveženj vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti. Tokrat mora Slovenija prvič upoštevati nova evropska pravila za brzdanje primanjkljaja in dolga. Vlada je prepričana, da je našla dober kompromis med disciplino in investicijami v razvoj. Gospodarstvo in analitiki so manj optimistični. Opozarjajo na temne oblake nad evropsko in slovensko industrijo in na to, da bodo rast razvojnih investicij omejevale zaveze iz dogovora o plačah v javnem sektorju. Ali imamo javne finance pod nadzorom, ali trošimo preveč, se učinkovito lotevamo izzivov kot sta dolgoživa družba in izgubljanje konkurenčnosti? O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije; Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri Fiskalnem svetu.

Komentiramo dogajanje doma in po svetu. V Sloveniji so v ospredju obravnava državnega proračuna v državnem zboru za prihodnji dve leti; nova ministra v vladi Roberta Goloba sta začela delati ta teden; medtem je Anže Logar, zdaj že nekdanji poslanec SDS, stopil na samostojno politično pot. V središču našega zanimanja so tudi zdravstvo in razmere v avtomobilski industriji. V svetu odmeva vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu, kjer nihče ne vidi miru, z reportažo iz Bosne in Hercegovine pa razkrivamo razsežnosti poplav, ki so pri ljudeh povzročile številne stiske, tudi duševne. S številnimi od njih se po dobrem letu še vedno spoprijemajo poplavljenci pri nas. Govorili bomo tudi o letošnjih Nobelovih nagrajencih.

Povpraševanje po nepremičninah na trgu močno presega ponudbo, cene rastejo, cenovno dostopnih stanovanj je premalo. Največje pomanjkanje stanovanj je v mestih, najbolj kritično je v Ljubljani in na Obali. Krivca za tako stanje gre iskati v odsotnosti ustrezne stanovanjske politike v zadnjih 30 letih. Vlada namerava z novelo stanovanjskega zakona med drugim urediti sistemsko financiranje stanovanjskih skladov, to pa naj bi pospešilo zidavo javnih neprofitnih stanovanj. Kaj novela zakona še prinaša in kje so največje ovire pri njeni implementaciji, o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Slavka Janžekovič, JSS MOL; Maša Hawlina, Inštitut za študije stanovanj in prostora; dr. Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, kmetijska ministrica; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice; dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Kakšno priznanje slovenski znanosti pomeni skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u? Slovenski znanstveniki s to vodilno svetovno institucijo na področju fizike osnovnih delcev sodelujejo že več desetletij in so prispevali tudi k njenim najpomembnejšim odkritjem. Polnopravno članstvo pa v CERN-u ni je priznanje njihovemu delu in omogočanje nadaljnjega razvoja, pač pa tudi priložnost za slovenska podjetja. Kako gospodarsko sodelovanje s CERN-om še povečati? Tudi o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jure Gašparič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Samo Tuma, predstavnik za gospodarsko sodelovanje v CERN-u; prof. dr. Borut Paul Kerševan, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko; Marjana Majerič, Gospodarska zbornica Slovenije.

Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Komentiramo dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael stopnjuje napade na palestinska ozemlja in Libanon; izide državnozborskih volitev v Avstriji in novo vodstvo vojaške zveze NATO. Od domačih dogodkov tega tedna osvetljujemo nova ministrska kandidata, zaostrene razmere v zdravstvu in izzive na področju skrbi za starejše. O tem in še drugih dogodkih tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku.

V parlamentu je predlog novega plačnega zakona, ki bo javnim uslužbencem prinesel višje plače in hkrati nekoliko spremenjene pravice oziroma poti do njih. Katere spremembe se obetajo, koliko bo stal nov plačni sistem in kaj kljub dveletnim pogajanjem še vedno ostaja nespremenjeno, o tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: Klemen Boštjančič, minister za finance; Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarja na Ministrstvu za javno upravo; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Gorski reševalci so letos posredovali že 522-krat, vsako leto morajo večkrat. Še vedno pa odločevalci niso uredili njihovega statusa in statusa gorske reševalne službe. Zato si Gorska reševalna zveza Slovenije prizadeva za ustrezno zakonsko ureditev. Osnutek je pripravljen, stekli so prvi pogovori. Bodo pristojna ministrstva prisluhnila prizadevanjem in pobudam gorskih reševalcev? Med njimi je tudi sistemska ureditev zagotavljanja zdravil ponesrečenim v gorah.

Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.

Na avstrijskih parlamentarnih volitvah je dobila največ glasov evroskeptična svobodnjaška stranka, ki ima v svoji preteklosti tudi nekaj neonacističnih senc. Ali bo preostalim strankam uspelo sestaviti vlado brez svobodnjakov ali pa bodo oni pridobili koalicijsko partnerico med poraženkami volitev? Kaj novonastale razmere pomenijo za odnose s Slovenijo in kaj za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem? O tem in še čem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gabirel Hribar, predstavnik stranke Enotna lista; Janez Stergar, Klub koroških Slovencev v Ljubljani; Feliks Wieser, poslovnež iz avstrijske Koroške; dr. Andrej Rahten, zgodovinar in nekdanji diplomat; Petra Kos Gnamuš, dopisnica RTV iz Avstrije. Avtor: Marjan Vešligaj

Komentiramo enega izmed vrhuncev zunanje politike Slovenije, ko je v okviru zasedanja Generalne skupščine ZN-a izpeljala nekaj odmevnih dogodkov ta teden. Izraelska vojska kljub pozivom mednarodne skupnosti nadaljuje napade na predstavnike Hezbolaha v Libanonu. Pri domačem političnem dogajanju osvetljujemo odstop ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, dogovor o zvišanju plač javnim uslužbencem ter na vladi sprejeta državna proračuna za prihodnji dve leti. Ob vsem tem pa se podnebna kriza še zaostruje, a medtem ko velika večina prebivalstva močno občuti njene posledice, privilegirana manjšina še naprej kopiči svoje bogastvo in močno prispeva k podnebnemu zlomu.

Evropska unija opozarja Slovenijo, da ne upošteva dovolj dosledno direktive o vodah. Slovenija je sicer sprejela nekaj uredb o vodovarstvenih območjih, na primer za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, pa za vodonosnike Rižane in Dravsko - Ptujskega polja ter še nekatere. Če pogledamo Atlas voda, pa ugotovimo, da jih je še precej nezavarovanih in da niso prikazana tista, ki naj bi jih zavarovali v prihodnosti. Zakaj je tako in ali se v času podnebnih sprememb in obdobju, ko je voda postala strateška dobrina, sploh zavedamo, kaj to pomeni? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode; prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer tudi član Društva hidrogeologov Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Margareta Srebotnjak Borsellino, nekdanja podžupanja občine Postojna; dr. Luka Serianz, Geološki zavod Slovenije. Avtorica Sabrina Mulec.

Po enem letu vojne v Gazi se na Bližnjem vzhodu napoveduje nova, tokrat med Izraelom in skrajnim šiitskim gibanjem Hezbolah. To bi bil še en korak k obsežnejšemu regionalnemu konfliktu, v katerega bi lahko posegli tudi Iran in Združene države Amerike. Izrael trdi, da je napade na cilje v Libanonu začel z željo zavarovati domove Izraelcev na severu države, ki so zaradi groženj raket Hezbolaha že leto dni zdoma. V beg pa so se zaradi izraelskih napadov zdaj trumoma podali prebivalci južnega Libanona. O novem zaostrovanju na Bližnjem vzhodu in posledicah, ki jih lahko prinese odprtje nove fronte, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje FDV UL; Tina Vodnik, Ministrstvo za zunanje zadeve; dr. Renato Podbersič, zgodovinar; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Prenova sistema omrežnin je pred vrati. Novembra bodo odjemalci dobili položnice za električno energijo po novem, saj se sistem začne uporabljati z oktobrom. Pristojni pravijo, da povprečno gospodinjstvo ne bo oškodovano; tisti, ki bolj obremenjujejo omrežje, pa lahko prilagodijo porabo. Po drugi strani bodo bistveno bolj obremenjeni večji industrijski porabniki. Kdo in v katerem primeru bo torej plačeval več, kakšne so podrobnosti novih tarif in kaj si od več pobranih omrežnin lahko obetamo za izboljšanje omrežja? O tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Duška Godina, direktorica Agencije za energijo; Uroš Blažica, direktor Elektra Primorska in predsednik GIZ elektrodistributerjev; Andreja Čerče, Služba za okolje, podnebje in energijo, Gospodarska zbornica Slovenije.

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kandidatka za članico Evropske komisije iz Slovenije Marta Kos je uspešno preskočila prvo oviro na poti do zasedbe komisarskega stolčka za širitev Unije. Komentiramo dogajanje na domačem in bruseljskem političnem parketu; premier Robert Golob dopolnjuje svojo ministrsko ekipo in zamenjuje nekatere njene člane. Kaj to pomeni za delo vlade v njenem drugem polčasu; ji bo uspela ena od napovedanih reform na področju plač zaposlenih v javnem sektorju, glede na to da se čas za njeno uveljavitev izteka z novim letom? Z Bližnjega vzhoda pa v tem tednu odmeva val eksplozij pozivnikov in ročnih radijskih postaj v Libanonu. O vsem tem in drugem dogajanju poglobljeno v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani; dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.

Nova gledališka sezona se začenja s polno paro in prvimi premierami. Kaj bomo lahko gledali na odrih naših treh narodnih gledališč: ljubljanski in mariborski Drami ter v Novi Gorici; kako izoblikujejo repertoar predstav, nagovarjajo mlado občinstvo k obisku gledališč in kaj se v njih dogaja tudi sicer ... o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana; Mirjam Drnovšček. direktorica SNG Nova Gorica; Alan Kavčič, odnosi z javnostmi SNG Maribor.

Dialog tako med zdravniki in pacienti kot med samimi zdravstvenimi delavci je ključen za zagotavljanje varnega položaja pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ob dialogu je treba izboljšati tudi kulturo varnosti v samih zdravstvenih zavodih. Napak v diagnostiki ne bi smeli prikrivati, ampak se iz njih učiti, opozarjajo na Zvezi organizacij pacientov. Za varnost obravnave pa morajo svoj del opraviti tudi pacienti sami, bodisi s poznavanjem družinske zdravstvene zgodovine, bodisi s sledenjem navodilom zdravnikov ali le z boljšo komunikacijo z zdravstvenim osebjem. Podrobneje o varnosti pacientov na svetovni dan varnosti pacientov v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije; Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut; Alenka Urh, KUD Sodobnost International.

Če sklepamo po obilnem deževju, je pred nami razburkana jesen na domačem in tujem političnem parketu. Komentiramo izbiro evropskega komisarja iz Slovenije, pa tudi, s kakšnim zagonom vladna koalicija vstopa v zadnjo polovico mandata. Obljublja zdravstveno reformo, ki naj bi se po njenem mnenju že izvajala. Prebivalke in prebivalce Šaleške doline skrbi energetska in gospodarska prihodnost zaradi Termoelektrarne Šoštanj. V središču zunanjepolitičnega dogajanja je bilo v tem tednu soočenje kandidatov za predsednika Združenih držav Amerike. O vsem tem in drugih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Z začetkom šolskega leta je začela veljati nova ureditev voznega reda avtobusov in že prvi dan je nastal kaos: polni avtobusi so peljali mimo postaj, izpuščeni so bili nekateri prevozi, šolarji in dijaki zamujajo začetek pouka ... Župani se pritožujejo, da se je strošek šolskih prevozov neznansko povečal. Je za zmedo kriva nova Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, ustanovljena prav za to? Ta s prstom kaže na koncesionarja monopolista, Arrivo in Nomago, ki skoraj v celoti obvladujeta trg javnega prevoza; s prevzemi sta izrinila tekmece, zdaj pa ne moreta zagotoviti izvedbe prevozov in pogodbenih dogovorov. Kako se rešuje zaplete, čigava odgovornost so neustrezni vozni redi? Je res, da je dejavnost cestnega potniškega prometa tik pred tem, da se ustavi, razmere, v katerih delajo vozniki, pa nevzdržne? In kako ob tem doseči cilj, da se ljudje preusmerimo z avtomobilov na javni potniški promet? Gosti: Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa; Miha Tavčar, izvršni direktor Nomaga; Uroš Škof, ravnatelj Gimnazije Brežice; Damjan Volf, Sindikat voznikov avtobusov, predsednik sindikata Konfederacija 90.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden predstavila ekipo kandidatov in kandidatk za novo komisarsko ekipo. Med njimi bo po pričakovanjih nova kandidatka iz Slovenije, nekdanja diplomatka, Marta Kos, ki je v začetku tedna v tej vlogi zamenjala Tomaža Vesela. Zakaj je vlada zamenjala kandidata Vesela, ki ga je predstavila zelo zgodaj z razlago, da lahko tako računa na relevantnejši resor? Je vlada popustila pritiskom iz Berlaymonta? Lahko na račun zamenjave in prispevka k večjemu deležu žensk v sestavi komisije računa na zaželeni resor za širitev? Kaj pomeni odhod Vesela za domača politična razmerja moči? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Marko Hočevar, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

Število kibernetskih napadov se skokovito povečuje. So tudi vse bolj izbrušeni in lahko onesposobijo ključno infrastrukturo, ohromijo celotne panoge ter povzročijo ogromno škodo. Ta globalni trend tudi Slovenije ni obšel in večja kibernetska odpornost postaja nujna za normalno delovanje številnih sistemov v državi. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljen zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu vpletenih naložil nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za boljšo skupno kibernetsko varnost v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam bomo namenili pozornost v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Uroš Svete, direktor Urada Republike Slovenije za informacijo varnost; Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; Grega Prešeren, etični heker in soustanovitelj podjetja Carbonsec.

Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav? Gostje: dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu; dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.

Življenje se po poletnih počitnicah vrača v stare tirnice; otroci in mladostniki so znova v šolah, nekateri od njih doživljajo pravo kalvarijo na poti od doma do šole zaradi novih voznih redov. Termoelektrarna Šoštanj je tik pred svojim klavrnim stečajem; kako jo bodo reševali in kako bo z ogrevanjem prebivalcev v Šaleški dolini. RTV Slovenija je dobila novo vodstvo. Komentiramo dosežke slovenske zunanje politike na blejskem strateškem forumu. Rezultate volitev v nemški deželi Turingija, kjer je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo, bodo pojasnili njeni prebivalci. V Parizu se končujejo paraolimpijske igre, kjer so tudi slovenski športniki vnovič dosegli lepe uspehe. Ljubitelji sedme umetnosti pa se sprašujejo, kdo bo prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu.

Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.

Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE; Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.

Začelo se je novo šolsko leto. Čeprav bi lahko rekli, da je šola otrokova "služba", v kateri - enako kot pri odraslih - ni in ne more biti vedno vse prijetno in lahko, pa vse več ljudi opozarja, da zadnja leta številne šolske in obšolske obveznosti šolarje preveč bremenijo. V naši iskreni želji in vnemi, da bi mladim priskrbeli čim več možnosti za uspešno življenje v odrasli dobi, smo starši, učitelji, trenerji in ravnatelji pogosto presegli že vse razumne meje. O tem, kam smo kot družba zaradi pogosto prevelike in nepotrebne količine šolskih in obšolskih obveznosti ter drugih obremenitev in nerealnih ambicij staršev, učiteljev ter trenerjev pripeljali številne osnovnošolce in srednješolce, pa tudi študente v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: dr. Sebastjan Kristovič, profesor na Univerzi Alma Mater Europaea; Marinko Galić, nekdanji nogometaš, ki danes vodi svoj športni center in trenira mlade športnike v Mariboru; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svétov staršev; Žiga Ciglarič, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije.

Kako se v razmerah, ko divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni, ko se že tako ogromne razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo in ko so vse vidnejše posledice podnebne krize, lotiti reševanja sveta? Letošnji strateški forum Bled sovpada z začetkom enomesečnega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu Združenih narodov. Kako se bo tega lotila? Kakšen pomen sploh še ima ta organ in celotna organizacija? Jo je treba tudi vsebinsko reformirati ali pa smo lahko zadovoljni že s tem, da jo v teh težavnih razmerah ohranjamo vsaj približno pri življenju? Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, profesorica, klimatologinja, kot članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir; Zlatko Šabić, profesor za mednarodne odnose in svetovalec predsednice države.

Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.

Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.

Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.

Prehranska samooskrba pri nas je najšibkejša pri zelenjavi in dosega 35 odstotkov ali celo manj. Kmetijska politika pridelave zelenjave ne podpira z neposrednimi plačili. Zaradi težav z namakanjem, vremenskih ekstremov in cenovne negotovosti pri kmetih pridelava zelenjave postaja vse manj zanimiva. So prihodnost zelenjadarstva visokotehnološki rastlinjaki? Je bolj trajnostna pridelava zelenjave na prostem v zemlji ali v zaprtih kontroliranih prostorih, ki zahtevajo visoke investicije? Kakšno vizijo pridelave in oskrbe prebivalcev z lokalno pridelano zelenjavo ima država? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17 h s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP; Niko Miholič, predstavnik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-ZKŽP; Luka Parovel, mladi pridelovalec zelenjave in predsednik Kmetijske zadruge Koper; dr. Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev? Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje na Ministrstvu za zdravje; dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije; Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje; Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.

Avgustovski vročinski val je popustil, kar pa ne velja za dogajanje doma in po svetu. Vlada se je po vrnitvi s počitnic najprej lotila reševanja težav, ki jih na jugovzhodu države povzročajo nekateri Romi. Ukrepe so zahtevali domačini in opozicija. Prvi je ustanovitev podskupine; pregovorno velja, da če ne veš, kaj bi storil, ustanoviš novo delovno telo. Bo tudi tokrat tako? Na slovenski bančni trg vstopa nova združena banka v madžarski lasti OTP . Kdo bo imel več koristi, njeni komitenti ali lastniki? Medtem ko večina otrok in mladostnikov še uživa zadnje dni počitnic, se nekateri njihovi vrstniki potijo na popravnih in maturitetnih izpitih; ravnatelji pa rešujejo kadrovsko križanko. Oči svetovne javnosti so še vedno uprte v vojaške konflikte med Ukrajino in Rusijo ter na Bližnjem vzhodu; v ospredju zanimanja je tudi konvencija demokratske stranke v Združenih državah, ki drugič v zgodovini v boj za predsednico države pošilja žensko, tokrat Kamalo Harris. Bo njej uspelo na volitvah?

Poletje je obdobje številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Jure Tičar, Jamarski klub Novo mesto; Bogomir Remškar, Jamarsko društvo Danilo Remškar; Matic Di Batista, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana; Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.

V Srbiji smo priča protivladnim protestom zaradi napovedi pridobivanja litija, lahke kovine, ki bi lahko pripomogla k pravi revoluciji pri shranjevanju električne energije, predvsem za električne avtomobile. Srbija bi s tem postala bogata država, Evropa pa bi se s srbskim litijem otresla odvisnosti od Kitajske. Po drugi strani si lahko ljudje na spletnih straneh ogledajo degradirana okolja, neprimerna za življenje, ki so jih po izkopavanju zapustile transnacionalne družbe. To je velik izziv za predsednika Srbije Aleksandra Vučiča, še posebej, ker mu zdaj nasprotujejo tudi donedavni podporniki. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 tudi o gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja rudarstvo, pa o bogatsvu, ki se tisočletja skriva pod Rodopskim gorovjem. Ali imamo tudi v Slovenjii skrite dragocene rudnine in smo o njih raje tiho? Gostje: dr. Damir Josipovič, geograf; dr. Tomaž Gerden, strokovnjak s področja naravovarstva in novinar; Elena Lunder, predstavnica nevladne organizacije Focus; Boštjan Anžin, dopisnik RTV z Balkanskega polotoka.

Vojna na vzhodu Evrope je z napadom Ukrajine na ruske obmejne regije dobila nove razsežnosti. Za Rusijo predstavlja šok in streznitev, vendar pa je veliko vprašanje, kaj lahko s tem manevrom doseže Ukrajina. O motivacijah za ukrajinski napad in njegovih posledicah za obe državi pa tudi o vlogi zveze NATO bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi; Klemen Grošelj, obramboslovec; Denis Mancevič, analitik in poznavalec post sovjetskega prostora; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV iz Ruske federacije.

Olimpijski ogenj v Parizu je ugasnil. Športniki so že doma, kjer so jim navijači pripravili slovesne sprejeme. Olimpijski duh tudi tokrat ni ustavil konfliktov. S tem ko je ukrajinska vojska vdrla na rusko ozemlje, ta vojna dobiva novo razsežnost; na Bližnjem vzhodu se konflikt iz tedna v teden poglablja; v Združenih državah Amerike narašča vročica pred predsedniškimi volitvami. Zunanjepolitično dogajanje osvetljujejo naši komentatorji. V Tedenskem aktualnem mozaiku pa tudi komentiramo občutno umiritev gospodarske rasti in poletno turistično sezono pri nas.

V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič; lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.

Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so dobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je v resnici rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; predstavniki slovenskih občin.

Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj vodilne dele našega gospodarstva? Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke; Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB banke; Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke.

Komentiramo aktualne dogodke tedna.

Slovenske gore so vse bolj obiskane, kar vpliva tudi na vse večjo obremenjenost gorskih reševalcev. Letos so imeli že 337 posredovanj, veliko dela z zahtevnimi in s stenskimi reševanji imajo tudi helikopterske posadke. Nepredvidljivo vreme je v zadnjem času stalnica, ki od obiskovalcev gora zahteva odgovorno preudarnost pri izbiri ciljev. Planinska zveza Slovenije in drugi pristojni pa si prizadevajo za prometno razbremenitev najbolj obleganih izhodišč in za uporabo javnega prevoza. Več o varnosti v gorah, nujnih ukrepih in dolgoročnih načrtih v Studiu ob 17.00, ki bo tokrat potekal iz Mojstrane.

Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah. Sogovorniki bodo: Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24 Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase Marko Kuzman, Podzemlje Pece

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v zvezi z nenadzorovano turistično rastjo. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke za lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kakovost življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?

V Slovenijo se danes vrača zlata judoistka Andreja Leški s prvo medaljo na tokratnih olimpijskih igrah. Preverjamo utrip prvega tedna v Parizu, pa tudi kakšne priložnosti prinaša ne le za naše športnike, ampak tudi za slovensko gospodarstvo. Nemirno dogajanje v svetu se ne glede na olimpijski mir medtem nadaljuje, na Bližnjem vzhodu celo nevarno zaostruje. Slovenko zunanje ministrstvo že poziva k umiku iz Libanona in odsvetuje potovanja v Iran in Izrael. Pri nas v nedeljo mineva leto dni od katastrofalnih uničujočih poplav, ki so prizadele skoraj vso državo in pustošile v več kot 180-ih občinah. Zakaj je med ljudmi še toliko strahu in nezadovoljstva, kako je s sanacijo in načrti za naprej v kritičnem pregledu tega tedna z Jernejko Drolec.

Smo leto dni po ujmi epskih razsežnosti bolj varni pred poplavami in plazovi? Smo izboljšali sistem odzivanja na tovrstne katastrofe, tako kot smo ga v primeru požarov? Zakaj več kot 300 družin še vedno ne ve, kje si bodo lahko ustvarile nov dom, in kako smo popravili občinsko infrastrukturo, ki so jo letošnja neurja spet poškodovala? Kako porabljamo donatorski in kako javni denar za obnovo? V Studiu ob 17.00 bodo dopisniki s sogovorniki na terenu preverili razmere na najbolj prizadetih območjih, na ključna vprašanja, ki se ob tem porajajo, pa bosta v radijskem studiu odgovarjala dva gosta, ki sta tesno vpeta v intervencije in obnovo. Gosta: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Boštjan Šefic, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade in vodja Službe vlade za obnovo.

Prihodnost bitcoina, električni avtomobili, stavka zdravnikov, ponarejen med, množični turizem ter pestro dogajanje v pristanišču … to je nekaj vsebin, o katerih bomo govorili v tokratni oddaji. Kako so povezane med seboj? S sogovorniki smo se jih dotaknili v podkastu Srce bije za posel. Od januarja do junija sta se Urška Valjavec in Urška Jereb pogovarjali s predsedniki uprav, direktorji ter lastniki največjih in najuspešnejših podjetij v državi. Najbolj zanimive dele intervjujev danes predstavljamo v Studiu ob 17-ih.

Partizanska bolnica Franja, kulturni spomenik državnega pomena in nosilka znaka evropske dediščine, tudi po več kot letu dni od uničujočega neurja s poplavami in vetroloma ostaja zaprta za obiskovalce. Država je sicer odločena spomenik humanosti in človekoljubja v ozki in strmi soteski Pásice pri Cerknem znova obnoviti, čeprav ga je vodna ujma uničila že leta 2007. Načrt, ki še čaka na dokončno potrditev na vladi, za obnovo za zdaj določa od pet do šest milijonov evrov in med drugim predvideva nadgradnjo zaščitnih ukrepov za preprečitev novega uničenja. V javnosti pa je slišati tako izraze podpore vnovični obnovi spomenika kot tudi dvome o smiselnosti tega početja. Več pa v Studiu ob 17-ih.

Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.

Na jugovzhodu Slovenije in v Posavju imajo dovolj naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov. Od države zahtevajo ukrepe, ki bodo romsko populacijo spodbudili k šolanju, zaposlovanju in uspešnejšemu vključevanju v širšo družbo. Kaj o dogajanju menita varuh človekovih pravic in Zveza Romov Slovenije ter katere ukrepe za izboljšanje položaja Romov snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

V Parizu se s prvimi tekmovanji začenjajo olimpijske igre. Športni vrhunec poletja bo zaznamovala tudi 197-članska slovenska delegacija z rekordnim številom športnic in športnikov. 90 jih bo nastopilo v francoski prestolnici, kjer bo prvič v zgodovini iger enako število športnic in športnikov. Slovenska reprezentanca se zbira v olimpijski vasi, ki smo jo obiskali pred petkovim odprtjem. V Studiu ob 17.00 o pričakovanjih pred igrami in logistiki ob vzpostavitvi slovenske hiše, ki bo prvič odprla vrata tujim gostom. Umeščena v park s še ducatom drugih držav bo predstavljala slovensko središče v Parizu. Gospodarsko, politično in seveda tudi navijaško. Gosta: Urška Žolnir Jugovar, prva Slovenka, ki je na olimpijskih igrah slišala Zdravljico; Matic Švab, logistični in finančni vodja slovenske odprave na olimpijskih igrah v Parizu.

Nedavni tragični smrti dveh mladih kot posledici prevelikega odmerka mamil v naši soseščini sta vnovič odprli vprašanja o razširjenosti prepovedanih drog. O novih nevarnostih njihove proizvodnje in uporabe ter ponujanju drog prek spleta v tokratnem v Studiu ob 17.00. Gostje: Jože Hren, ministrstvo za zdravje; Mark Verdenik, Združenje DrogArt; Borut Bah, društvo Stigma; Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.

Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.

Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.

Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.

V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre odpotovalo največ slovenskih športnikov do zdaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let mogoče ne bomo več imeli veliko vrhunskih športnikov, za katere bi lahko navijali?

Donald Trump je tik pred konvencijo republikanske stranke, ki naj bi bivšega predsednika Združenih držav Amerike še uradno ustoličila za republikanskega predsedniškega kandidata, postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata je preživel z lažjo poškodbo, le nekaj sekund po strelu, ki je šokiral svetovno javnost, je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Kakšen zagon dobiva, kaj streljanje na predsedniškega kandidata pove o današnji ameriški družbi, kako varni so politično povsem razklani Američani in pred kakšno izbiro pravzaprav stojijo slabe štiri mesece pred predsedniškimi volitvami?

Že trinajst mesecev zapored se svet sooča z rekordnimi globalnimi temperaturami. Več kot leto dni je povprečna mesečna temperatura za več kot stopinjo in pol višja od povprečja pred letom 1900. Kljub temu je pozornost svetovnih voditeljev še vedno usmerjena predvsem v druge teme. Končal se je vrh Nata. Kakšen je izkupiček, kakšno sporočilo in predvsem kakšne utegnejo biti posledice sprejetih odločitev? Slovenija spet kupuje patrie. Pospešen je socialni dialog, danes o pokojninski reformi, včeraj napredek vlade in sindikatov javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. O vsem tem in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu s Heleno Lovinčič.

Ministrstvo za delo je pripravilo spremembe pokojninskega zakona. Znan je predlog o postopnem zvišanju upokojitvene starosti na 67 let, drugi upokojitveni pogoj, to je 40 let delovne dobe, pa ostaja nespremenjen. Kakšne spremembe se obetajo, kakšna so pričakovanja in prvi odzivi? Kdaj se bomo torej upokojevali? Kolikšna bo višina pokojnin? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Valjavec in gosti: Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti Igor Feketija Predsednica sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mateja Toman

Veliko Slovencev se bo v tem poletju udeležilo vsaj enega če ne več velikih športnih dogodkov. Največ zanimanja je za evropsko nogometno prvenstvo, kolesarsko dirko po Franciji in olimpijske igre, ki se bodo v Parizu začele čez dobra dva tedna. A organizacija velikih športnih prireditev, tako doma kot v tujini, nikakor ni samoumevna. Še manj je v aktualnih razmerah po svetu samoumevno, da takšni dogodki minejo brez hujših incidentov. O tem kdo ima interes za prirejanje velikih športnih tekmovanj, kaj takšna organizacija zahteva in kaj prinaša ter kako preprečiti, da bi se na njih zgodilo kaj neprijetnega bomo tokrat razpravljali v Studio ob 17.00. Gosti Mateja Hrastarja bodo Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, upokojeni policijski inšpektor Mihael Burilov, nekdanji direktor Slovenske varnostno obveščevalne agencije Andrej Rupnik ter direktor podjetja Spontanzo Matej Avanzo.

Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in v Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, pričakoval se je zagon. Velik del založnikov, stanovskih združenj in društev je zato še toliko bolj razočaranih, saj so letos prejeli celo manj sredstev, to pa je za slovensko knjigo nič drugega kot nazadovanje. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani zavračajo očitek o drastičnem znižanju sredstev in obljubljajo, da bodo v prihodnje sredstva povečevali. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni? V tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Aleksandrom Čobcem in gosti: ministrica za kulturo Asta Vrečko direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.

Drugi krog predčasnih in nepredvidljivih parlamentarnih volitev v Franciji prinaša negotovo prihodnost ne le za ustanovno članico Evropske unije, ampak tudi za samo povezavo. Skrajno desni Nacionalni zbor je na poti iz dolgoletnega političnega obrobja do prevzema krmila vlade, sredinsko zavezništvo predsednika Emanuela Macrona pa kljub reformam za modernizacijo države do katastrofalnega poraza. Je Francija na pragu zgodovinskega preoblikovanja političnih sil v državi? Tema tokratnega Studia ob 17-ih z voditeljico Sandro Krišelj in gosti ekonomistom Rokom Sprukom, sociologom in filozofom Stojanom Pelkom, filozofom in teologom Edvardom Kovačem ter dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.

V tokratnem kritičnem prerezu tedna pogledujemo v Združeno kraljestvo, ki si je na parlamentarnih volitvah izbiralo novo politično vodstvo. Kako se tega v dveh krogih lotevajo francoski volivci, bomo pokomentirali z bruseljsko dopisnico. V Združenih državah Amerike pa se po medlem nastopu na predvolilnem soočenju vrstijo pozivi Joeju Bidnu, naj odstopi od demokratske kandidature za predsednika. Med domačimi temami več o tem, kako uresničiti voljo volivcev, izraženo na nedavnih referendumih, za začetek glede preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v novem poročilu Sloveniji priporoča izvedbo strukturnih reform, povezanih s staranjem prebivalstva, in odločnejše ukrepe za zeleni prehod. Pretresli bomo tudi razmere v javnem sektorju.

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v smeri nenadzorovane turistične rasti. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke na lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kvaliteto življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?

Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje: – Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije; – Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke; – Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke; – Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.

Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Generalni direktor 2 TDK Matej Oset Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec

Nujna sanacija vodotokov v okviru intervencije po veliki povodnji avgusta lani je končana. Kot zatrjujejo pristojni, je bila uspešna, pojasnjujejo, da so več kot 800 kilometrov vodotokov, ki so jih poplave močno poškodovale, sanirali toliko, da so normalno pretočni. A to ljudem, ki živijo ob rekah, še zdaleč ne omogoča, da bi lahko mirno spali, prav tako vsi ne menijo, da so intervencijo po poplavah izvedli učinkovito. Nadaljnji protipoplavni ukrepi so nujni, menijo skoraj vsi, a vprašanje je, kako se jih lotiti. Kaj na tem področju namerava storiti država, kje bo dobila denar, kje dela potekajo dobro, kje se morda zatika, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: minister za naravne vire in prostor Jože Novak; župan Občine Luče Klavdij Strmčnik; Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki zastopa tudi glas Društva za zaščito voda.