18. vzporednik

Kaj se skriva za nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Franciji, koliko evropski poslanci zaslužijo poleg svoje redne službe, zakaj je Evropska komisija predlagala ustavitev postopka v skladu 7. členom proti Poljski? Tokrat gremo tja, kamor si želi veliko politikov v tem času – v Bruselj.

Z našo dopisnico iz Berlina o vohunih, s katerimi se zadnje čase precej ukvarjajo nemški preiskovalci, pa tudi o tem, koliko jim tam pomeni mednarodni praznik delavstva 1. maj. Dotaknemo se še komunikacijske strategije vlade Olafa Scholza, ki potencialne mlade volivce nagovarja kar prek družbenega omrežja TikTok. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev spregovorimo tudi o odnosu do novinarjev v Nemčiji, na Poljskem in na Slovaškem.

Tako kot po celi Evropi se seveda politične stranke tudi v Italiji intenzivno pripravljajo na Evropske volitve in predstavljajo liste kandidatov. Na teh listah so tudi vidna imena, ki se brez iskrene želje potegujejo za stolček v Evropskem parlamentu. Zadnje tedne se zaostrujejo odnosi med italijansko desno vlado in mediji in na RAI so težnje vlade, da cenzurira vsebine, še najbolj očitne. Tudi o dogajanju v Benetkah in kam v Italijo se splača oditi v času praznikov z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.

Z našo azijsko dopisnico o največji slovenski gospodarski delegaciji na Kitajskem, ki poleg trgovinskih odnosov tam krepi tudi kulturno diplomacijo. Dotaknemo se še razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in tehtamo možnosti širjenja konflikta na celotno regijo.

Z našo bruseljsko dopisnico o tem, kako resno se v Bruslju ukvarjajo s pozivom k odstopu podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, kako resne so domnevne kršitve njene šefinje v primeru Pfizergate ter kako daleč je preiskava o domnevnem ruskem vplivanju na evropske poslance.

Teden dni po drugem najhujšem terorističnem napadu v zgodovini Rusije se z našo moskovsko dopisnico posvetimo tudi vnovičnemu ruskemu napadu na glavno mesto Ukrajine v zadnjih tednih, poteku petletne pogodba o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v Evropo in LGBT gibanju, ki so ga v Rusiji uvrstili na seznam skrajnih in terorističnih organizacij.

O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.

Novembrske volitve, v katerih se bosta kljub starosti in prtljagi dosedanjih karier in zasebnih življenj kot kaže znova pomerila demokratski kandidat Biden in Trump na republikanski strani, so ena pomembnejših tem ameriškega vsakdana. Kako je mogoče, da celotna ameriška politika za najvišjo funkcijo nima mlajših in s preteklostjo manj obremenjenih kandidatov in da zasebni škandali in sodni procesi bolj ne škodujejo Trumpovemu ugledu, kakšne so glavne predvolilne teme in zakaj meni, da je vsemu navkljub Joe Biden vendarle morda eden najboljših predsednikov vseh časov.

Kako dopisnik doživlja svet med razdaljami svojih novinarskih poti? Skupaj se peljemo v Bukarešto, obiščemo Kosovo. V Srbiji nekatere preseneča, da dolgoletna premierka Ana Brnabić ni v igri za ta položaj. Od tam odmeva tudi zgodba Politica, da naj bi se predsednik vojnega sindikata Novica Antić, ki je tudi ustanovitelj ene izmed ruskih revij in sodelavec ruskih obveščevalnih služb, uspešno infiltriral celo v Bruselj in se tudi pogovarjal z več evropskimi politiki. Ne pozabimo pa niti na srbsko pesem za izbor Evrovizije.

Na podelitvi nagrad na filmskem festivalu Berlinale je odličje za najboljši dokumentarni film osvojil No Other Land, ki opisuje sistematičen izbris palestinskih vasi na Zahodnem bregu. Nagrado sta na odru skupaj prevzela oba režiserja, izraelski novinar Juval Abraham in palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra. Adra je na odru poudaril, da "težko proslavlja, medtem ko ljudi v Gazi koljejo in masakrirajo ". Na podelitvi je bila tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. Po dogodku je ministrstvo za kulturo podalo uradno stališče, da je pri prej omenjeni nagradi aplavz namenila samo izraelskemu ustvarjalcu. Nemčija ima zgodovinski refleks, ko gre za vprašanje odnosa do Judov. Takoj se postavi na stran pravice do obstoja Izraela. Kako se to kaže v tamkajšnji politiki, medijih in družbi? Zakaj Nemčija umetnike in kulturnike, ki so kadar koli izrazili kakršno koli podporo Palestincem, izloča iz družbe?

Z našim rimskim dopisnikom se pogovorimo o novih polemikah, ki jih sprožajo v Salvinijevi Ligi, o prihajajočem vrhu pod italijanskim predsedstvom skupine G7 na daljavo, pa tudi o novih podrobnostih pričevanj nekdanjih redovnic o domnevnih zlorabah nekdanjega jezuita Marka Rupnika ter novih kaznih za podnebne protestnike, ki se vse pogosteje znašajo nad umetniškimi deli v Italiji.

Z našim bruseljskim dopisnikom se pogovarjamo o vse glasnejših pozivih, da mora Evropa povečati proizvodnjo orožja, o zakonodajni podlagi, ki bi v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine, pa tudi o napovedih poljskih kmetov, da bodo popolnoma zaprli prehod meje med Poljsko in Ukrajino.

Štiri mesece po Hamasovih napadih in začetku vojne v Gazi se nam z območja oglaša dopisnica Karmen Švegl. Kako daleč je premirje, kako ljudje občutijo vojni vsakdanjik, kako notranje razklan je zaradi očitkov iz tujine sam Izrael, kako zemljepisno prepletena in miselno oddaljena sta Izrael in Palestina?

Uradno je Grčija v velikem vzponu. Časnik The Economist jo je razglasil celo za nekakšen javnofinančni hit leta 2023. Kaj je z grškimi javnimi financami desetletje in pol po razvpiti evrski krizi? Ali ta še vedno vpliva na standard državljanov, aktivnih in upokojenih? Kako varen in učinkovit je grški javni promet? Kako velika so nasprotovanja med prebivalci Aten in Soluna? Kako se pripraviti na športni turizem?

Ali v teh dneh Hrvati in Slovenci morda spet živimo v isti državi: glavni javni temi sta namreč stavkajoči v pravosodju in zdravstvu. Južni sosedje pa se tudi dosti bolj od nas preštevajo po spolnih usmeritvah in kulturnih razlikah. Zaradi obojega si v "lepi naši" še vedno lahko zasramovan, odrinjen, pretepen ali pa kar vse obenem.

Ameriški dopisnik Andrej Stopar se te dni osredotoča na začetek ponovnega slovenskega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov in na začetek strankarskih predizborov za prihajajoče predsedniške volitve v ZDA. Kar zadeva ameriške zunanjepolitične interese pa se je ukrajinski in izraelski vojni krizi pridružila skrb za ponovno vzpostavitev varne plovbe skozi Sueški prekop, ki jo na jugu Rdečega morja že nekaj tednov ogrožajo jemenski uporniki z raketiranjem trgovskih ladij.

Na Dunaju v sosdenji Avstriji so za vstop v novo leto pripravili kar 80 ur kulturnega programa. Med drugim je bila pri mestni hiši, kjer je potekal koncert, posvečen Falcu, ob vstopu v leto 2024 osemminutna predstava z laserji ter zvoki valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa. Tradicionalni koncert dunajskih filharmonikov 1. januarja pa je tudi tokrat potekal s prenosom v živo v približno 100 državah. Avstrijci pa so vstopili tudi v supervolilno leto, najprej jih čakajo evropske volitve, potem pa jeseni zvezne parlamentarne volitve, volitve bodo potekale tudi v nekaterih zveznih deželah. Komu trenutno ankete na zveznem nivoju kažejo najbolje in kakšna vlada se pravzaprav obeta Avstrijcem v prihodnje? Tudi o tem v 18. vzporedniku.

Ravno takrat, ko se bodo Slovenci vozili na zdaj že tradicionalno praznovanje novega leta v Beograd, bodo po nedavnih volitvah protestniki po napovedih množično blokirali promet. Če se bodo oboževalci norih zabav že uspeli prebiti do najbolj razvpitih prizorišč na Savi, jih bodo tam pričakali roji komarjev. Pa še kakšno neprostovoljno plavanje jih utegne doleteti, splavi na Savi se v zadnjem času potapljajo drug za drugim.

Z našo berlinsko dopisnico Majo Derčar se spomnimo, da je prav sever Nemčije domovina novoletnih drevesc in da so Nemci razočarani nad slabimi rezultati svojih najstnikov v mednarodnih primerjavah pismenosti in matematike, skrbi pa jih tudi grožnja terorizma med prazniki. Na Poljskem poleg aktualnega političnega preobrata družboslovce navdušuje naglo naraščanje splošnega zanimanja za politiko. Ves mesec pred volitvami in po njih so ljudje kampanjo in seje spremljali kar v popolnoma zasedenih kinodvoranah.

V tednu, ko pridne otroke obiskuje Miklavž, se v Vatikanu zdi, da so več dela z obiski imeli parklji. Že nekaj let se v Vatikanu odvija afera, kjer je glavni akter eden izmed kardinalov. Ta naj bi s svojo zaupnico in s pomočjo še osmih "sodelavcev" odtujil več sto milijonov evrov, ki so jih Vatikanu darovali verniki. Vatikansko sodišče, ki prvič v zgodovini vodi primer zoper enega izmed kardinalov, bo svojo odločitev sprejelo predvidoma konec naslednjega tedna. Vendar primer sodišča ne moti italijanske priprave na decembrske praznike, ki jih Italijani tradicionalno obhajajo s svojimi domačimi.

Slovenska pobuda za natančnejše označevanje izvora medu je na dolgi in ovinkasti poti do morebitne končne direktive, o njej so te dni razpravljali tudi na enem izmed odborov v Evropskem parlamentu. V Bruslju pa so že zelo natančni podatki o navzočnosti tako imenovanih večnih kemikalij v pitni vodi. Voda, zrak in okolje bodo tudi v ospredju razprav na svetovnem podnebnem vrhu COP 28 v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. S kakšnimi izhodišči je tam Evropska unija?

Z dopisnico, ki nas je kot posebna poročevalka obveščala o izraelsko-palestinski tragediji, poleg Bližnjega vzhoda obiščemo še Avstralijo, kjer je posnela dokumentarec o naših izseljencih, pa Mjanmar oz. nekdanjo Burmo, kjer v igralnicah straši in razsaja kitajska mafija, ter Indijo, ki bo kmalu dosegla takšno število prebivalcev, da bo že vsak peti Zemljan njen državljan.

Pri severnih sosedih se v zadnjem času soočajo z vse več antisemitizma. Tudi zato je avstrijska vlada napovedala reformo protinacističnega zakona, ki vključuje večje kazni za prekrške. V Avstriji se spopadajo tudi z eno najvišjih stopenj inflacije v EU, stopnja tvegane revščine je visoka, nihče pa ne ve, kaj bo prinesla zima.

Medtem ko je Slovenija tik pred Martinovo soboto zaskrbljena zaradi alkohola, Hrvate obliva zona zaradi tveganega pitja brezalkoholnih pijač; opekline v grlu ali dvanajsterniku je po zaužitju moralo zdraviti kar nekaj gostov na Reki, v Zagrebu, Varaždinu, Splitu in Slunju. Še bolj pa davkoplačevalce iz naše južne sosede peklijo neresnosti pri sodnem procesu v veleaferi Agrokor in škandaloznem izigravanju pri porabi že dodeljenih evropskih sredstev.

Okroglo leto pred ameriškimi predsedniškimi volitvami se z washingtonskim dopisnikom sprašujemo o usodnosti naglega padca priljubljenosti 80-letnega Joeja Bidna, med drugim tudi o tem, ali se je v milijardni vreči ameriške vojaške pomoči Ukrajini in Izraelu že začelo kazati dno …

Pravkar se je vrnil z zavite poti od Srbije prek Kosova do Albanije in nazaj. Vmes je rekordna tretja zaporedna srbska vlada pod vodstvom Ane Brnabič spet praznovala svojo prvo obletnico, na Kosovu sta se dokončno izoblikovala dva nasprotna srbska tabora, najuspešnejša kandidatka za novo članico EU Črna gora pa je po štirih mesecih le uspela sestaviti novo vladno koalicijo, iz kar enajstih različnih strank.

Frankfurtski knjižni sejem s Slovenijo kot letošnjo častno gostjo, nemško doživljanje izraelsko-palestinske tragedije, poljske volitve z analizo izkupička in povsem novo delovno okolje. To so bistvene iztočnice za pogovor z našo novo berlinsko dopisnico Majo Derčar.

Poletne poplave Belgiji niso prizanesle že pred dvema letoma; sanacija bo tudi tam draga in dolgotrajna. Medtem pa v njeni severni soseščini, na Nizozemskem, že mesec dni pred novembrskimi volitvami vse kaže na odplavljanje nekaterih znanih politikov: dolgoletni premier Mark Rutte je že napovedal svoj umik iz politike in sploh ne bo kandidiral.

Italija je še vedno ena glavnih vstopnih točk za begunce, po novem dogovoru pa bodo članice Evropske unije, ki se bodo znašle pred velikim migracijskim pritiskom, lahko zahtevale solidarnostno in finančno pomoč, s premestitvijo migrantov v druge članice povezave vred. Tudi v Vatikanu je ta mesec pestro dogajanje, saj papež gosti pomembno škofovsko sinodo, kmalu pa bodo tradicionalno za en oktobrski dan turistom na ogled ponudili starodavne katakombe.

Na Hrvaškem se večina veseli znižanja cen živilskih košaric za nekaj evrov, medtem pa nekaj nedotakljivih posameznikov mirno obrača milijone: včasih pozabijo plačati davke na donosne posle, najraje pa imajo nezakonite gradnje razkošnih jadranskih vil … in ker jih ščiti sam vrh izvršilne oblasti, je potem res čudno, da se za mesto direktorja organov pregona najhujšega kriminala noče nihče potegovati? O hrvaškem vsakdanjiku po končani glavni sezoni poroča Tanja Borčič Bernard.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so se na začetku tedna na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN zbrali svetovni voditelji. Naš ameriški dopisnik razlaga, kaj je in še bo najbolj zaznamovalo tokratno zasedanje in kaj je prineslo izredno zasedanje Varnostnega sveta, katerega nestalna članica bo kmalu tudi Slovenija. Kako so si vloge na stalnem predstavništvu pri OZN razdelili naši diplomati in kaj je novega v ‘gerontološki vojni’ med Bidnom in Trumpom?

Ob začetku šolskega leta v Avstriji, kjer se pouk začne nekoliko pozneje kot pri nas, kličemo našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. Kako se je v učilnicah na Koroškem prve dni novega šolskega leta obnesel šolski robot? Kkako se spopadajo z eno najvišjih inflacij v Evropski uniji? Zakaj Avstrija še vedno vztraja s poostrenim nadzorom na mejah? In o aferi Kurz, ki po dveh letih še ni dobila epiloga.

Z azijsko dopisnico Karmen Švegl o tem, kakšne so razmere v ribji industriji po Fukušimi in kako zdrav je še pravi japonski suši. Pojasnjuje, zakaj je Okinava, na kateri se mudijo slovenski košarkarji, tako posebna in pomembna za Japonsko. Razloži, kateri so glavni razlogi, da Slovenija na Filipinih odpira konzulat, govori pa tudi o tem, kako močna velesila je v resnici Kitajska in kaj to pomeni za regijo in svet.

V Srbiji se že vneto pripravljajo na prvi dan novega šolskega leta. Ta bo namreč prvi po strelskih pohodih, zato bo varnost še bolj na očeh javnosti, ki sicer še vedno protestira vsako soboto. Naš dopisnik z Balkana redno spremlja očitno dolgotrajne povolilne peripetije v Črni gori, kjer v ozadju pomembno vlogo igrata tudi srbski predsednik Vučić in nedavno poraženi dolgoletni predsednik Djukanović. Poleg tega se Boštjan Anžin že pripravlja na vnovičen vrh Brdo–Brioni, ki bo čez dva tedna v Skopju najverjetneje v ospredje postavil težave Severne Makedonije z Bolgarijo in Kosova s Srbijo.

V zadnjih letih je osip iz nemške cerkve ogromen, letos celo rekorden. Iz katoliške cerkve izstopa več kot pol milijona vernikov. Podobno se dogaja tudi v protestantski cerkvi. Berlin sicer v zadnjih letih obvladujejo štirje bližnjevzhodni kriminalni klani, ki obstajajo že od 90. let prejšnjega stoletja. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je podala predlog, da se pripadnike teh klanov izžene iz države. Med Nemci tako poteka burna razprava, če je to protiustavno ali ne. Uzakonili so še prelomni zakon delne legalizacije marihuane. Ekspodiral je nemški nepremičninski trg. Stanovanj ni mogoče najti, cene so visoke, v primerjavi z evropskimi mesti nižje, a berlinske plače so bistveno nižje kot na Bavarskem in v Hamburgu. Najemopogodbe večinoma podpišejo za neomejen čas, pri čemer je lastniških stanovanj manj kot 20 odstotkov.

Naša hrvaška dopisnica je na svoji koži občutila zdaj že nekoliko izčiščeno sliko letošnje turistične sezone. Počasi se že razgrinjajo tudi smernice hrvaškega turizma za naslednje poletje, medtem pa se tudi južni sosedje ukvarjajo s poplavami, ki so se jim sicer skoraj popolnoma izognili; delno po sreči, delno pa tudi zaradi dobrega načrtovanja nasipov in poplavnih ravnic.

Bruseljska dopisnica Mojca Širok o naraščanju kriminala in trgovine s prepovedanimi drogami v Belgiji. Pa o dogajanju v Franciji, kjer se predsednik Emmanuel Macron vse bolj boji evropskih volitev. Za konec pa še o pomenu piva in pivovarstva v Belgiji.

Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš primerjamo našo sedanjo in nekdanjo prestolnico. Pri nas smo se šele začeli pogovarjati o celostni prometni perspektivi, na Dunaju pa so že sredi konkretnega boja proti posledicam podnebnih sprememb. Eno meščanom najprijaznejših mest na svetu je za ohlajevanje in razvodnjavanje namenilo 1,2 milijarde evrov.

Jug Italije je zajel vročinski val, ki bo prinesel temperature tudi nad 40 stopinj Celzija. O tem, kako se Italijani spopadajo z vročino na vrhuncu turistične sezone, se pogovorimo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Zanimajo pa natudi druge vroče teme: trilaterarno srečanje v Anconi, odhodi novinarjev z javne televizije Rai, Berlusconijeva zapuščina in tudi kulinarika (Janko zaupa recept za fokačo!)

Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o nedavnih dogodkih, ki so Rusijo pripeljali do roba velike politične krize. Je bila Prigožinova nekajurna epizoda puč, poskus državnega udara, politična anketa med ruskim prebivalstvom ali preprosto zamaskiran strateški premik vojske na drugo fronto? Pogovarjamo se tudi o možnostih za mir v Ukrajini in položaju ruske opozicije.

Dopisnica Karmen Švegl že nekaj časa ne poroča zgolj o dogodkih iz Bližnjega vzhoda, svoje področje je razširila še na Daljni vzhod. Ampak te dni se mudi v domovini, to pa je v njenem primeru redka priložnost, ki jo je Damjan Zorc izkoristil za srečanje in pogovor na štiri oči. Na klopci v enem izmed ljubljanskih parkov sta primerjala najrazličnejše kulture, načine življenja, posebnosti in podobnosti med narodi na najbolj obljudeni celini, omenila pa sta tudi logistične težave in formalnopravne opravke, ki jih mora Karmen med svojim delom vzeti za nujno zlo … Slednje lahko tudi tisti, ki se morda letos odpravljate v Azijo, vsaj za prvo silo uporabite kot popotniški priročnik. Ali pa dodaten motiv za obisk tega dela sveta.

Tiste, ki mislijo, da se nas peripetije na srbsko-kosovski meji ne tičejo, bomo prepričali o nasprotnem: zdaj zdaj se bo tam sesirilo več tovornjakov, naloženih s slovenskim jogurtom. Če se že Slovenci ne moremo odreči dopustu na hrvaški obali, so se Srbi preusmerili na povsem netradicionalne počitniške destinacije … In še o poletnih tegobah s komarji, ki Beograjčanom letos neusmiljeno pijejo kri.

Pogovor z našo dopisnico iz Bruslja "kolesari" mimo morebitnih kolesarskih odmevov v sosedah Belgije, v Franciji in na Nizozemskem. Na kak način se čuti ogrevanje pred francoskim Tourom in ali odmeva Rogličevo zmagoslavje na Giru glede na to, da tekmuje za nizozemsko ekipo Jumbo Visma? Mojca Širok poroča, da sta tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič del vsakodnevnih pogovorov v Belgiji. Govorimo pa tudi o tem, da tako kot v Ljubljani tudi v Bruslju vladajo gradbena dela, pa visokih cenah v supermarketih, za konec pa tudi o novem škandalu, ki se bo razplamtel v Evropski komisiji.

Tudi v Nemčiji ni vse tako harmonično, idilično in složno, kot se nam zdi na daleč. Pri nas je dežja kvečjemu preveč, tam pa vladata vročina in suša. Po silovitih gozdnih požarih zdaj ognji gorijo tudi na ulicah Leipziga, kjer protestira skrajna levica. Po drugi strani se skrb zbujajoče krepi priljubljenost skrajne desnice. Ljudje se poleg ostre razdvojenosti bojijo še visoke inflacije, pa tudi morebitni spolni škandal z načrtnim zlorabljanjem mladih rokeric jim ne pusti mirno spati. V 18. vzporednik se nam oglasi naša dopisnica Polona Fijavž.

Novice in zgodbe iz Urugvaja nas dosežejo le redko, takrat pa so po navadi povezane z njihovo nogometno reprezentanco. Ampak Urugvaj je veliko več od nogometa. Ponaša se z bogato kulturo in prostrano naravo ter velja za Latinsko Švico. (Ne)običajne zgodbe iz Urugvaja v 18. vzporednik dostavlja Maja Ava Žiberna.

Na Kosovu je volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova srbsko prebivalstvo bojkotiralo, udeležili so se jih le dobri trije odstotki volivcev. Razmišljamo, kako neuspešne volitve vplivajo na proces normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, kdo skuša spreminjati stanje v Bosni in Hercegovini ter o velikih srbskih športih klubih in njihovih še večjih dolgovih.

V Bruslju je večina pogovorov in odločitev še vedno povezana z vojno v Ukrajini. Od širitve Nata na Finsko in morda tudi Švedsko do izvoza ukrajinskega žita v Evropsko unijo. Dopisnik Igor Jurič razmišlja o premikih v Bruslju, eden od njih je zagotovo širitev NATA. Še ne leto dni je minilo od Finske odločitve, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu, v začetku tega meseca pa je postala polnopravna članica. Vstop Finske pomeni tudi, da je zaveznišvo podvojilo dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.

V Združenih državah so v ospredju zanimanja javnosti skorajda večne teme: dostopnost orožja, pravica do splava in vohunjenje. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kako bodo zaupni dokumenti, ki zadevajo vojno v Ukrajini in so ušli v javnost, vplivali na zaupanje med ameriškimi zaveznicami in na potek spopadov v Ukrajini. Sprašujemo se tudi, zakaj predsednik Joe Biden toliko pozornosti namenja 25. obletnici irskega velikonočnega mirovnega sporazuma, v katero smer tečejo debate glede dostopnosti orožja in splava, pa tudi o nenavadnem ravnanju Elona Muska pol leta po prevzemu Twitterja.

Hitro spreminjajoče se geopolitične okoliščine so Japonsko, državo s tretjim največjim gospodarstvom na svetu, poslale na pot spreminjanja varnostne in zunanje politike. Zdaj država namenja vse več denarja za oboroževanje in spreminjanje svoje vojske, hkrati pa se ukvarja z notranjimi problemi, ki bi v prihodnosti lahko ogrozili uspešnost njenega gospodarstva, predvsem s staranjem prebivalstva. Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo tudi o odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo ter o kitajskem vplivu na vojno v Ukrajini.

Na Dunaju sta, podobno kot v drugih evropskih državah, med najbolj aktualnimi temami inflacija in gospodarski položaj. Spopadajo pa se tudi s hudimi težavami v zdravstvenem sistemu, na vseh področjih jim primanjkuje zdravnikov, zato z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš preverjamo, kako Avstrijci rešujejo svoj zdravstveni sistem in dolge čakalne vrste. Ob tem govorimo tudi o dunajskem stanovanjskem modelu in pogledu slovenske manjšine na izid deželnih volitev na Koroškem.

Tudi svežnji protiinflacijskih ukrepov, kot je zadnji, vreden 1,7 milijarde evrov, pa različne enkratne pomoči, ki jih hrvaška vlada namenja prebivalcem, ne lajšajo bistveno vse višjih življenjskih stroškov in ne spreminjajo dolgoletnih demografskih trendov. Nataliteta nezadržno pada, izseljevanje pa se nadaljuje, tako da celo število predstavnikov po volilnih enotah že dlje časa ni sorazmerno s številom prebivalcev. Zato je hrvaško ustavno sodišče zdaj z razveljavitvijo pristojnega zakona zakonodajalce prisililo k iskanju ustreznejših rešitev. Za po njihovem mnenju ustreznejšo ureditev posvetnega družinskega življenja, v kateri bi se ženske spodobneje oblačile, brez izzivanja moških skušnjav, bile bolj predane družini in poslušne možu, ki bi znova postal avtoriteta v krščanski zakonski zvezi, v že 10 hrvaških mestih vsak mesec moli skupina katoliških moških. Njihovi liberalnejši nasprotniki pa svarijo pred poljskim scenarijem, torej manjšanjem pravic žensk in slabšanjem njihovega položaja v družbi.

Z odročne estancije La Josephina ob jezeru San Martin v Patagoniji, iz krajev, ki bi jih lahko hkrati opisali kot raj na Zemlji in kot konec sveta, se oglaša Maja Ava Žiberna. Kot prostovoljka tam v zameno za prenočišče in hrano med drugim kuha, čisti, pospravlja in seka drva, vmes pa raziskuje pisan vsakdan tamkajšnje družbe. Pogovarjamo se o ohranjanju oziroma revitalizaciji flore in favne na velikih kmetijsko-gospodarskih posestvih v Patagoniji, o inflaciji in inovativnih načinih, s katerimi se ljudstvo ob trgovanju na ulici bori proti njej v Argentini, ter o navalu turistov na obe omenjeni območji. Ob raziskovanju vsakdana tamkajšnje družbe je naletela tudi na Slovenca, ki ima zaradi svojih alpinističnih podvigov in izjemne znanstvene kariere v tistih delih Južne Amerike skorajda kulten status.

V 18. vzporedniku vnovič nastopa milijarder, medijski mogotec in eden najbolj znanih Italijanov Silvio Berlusconi. Razlog je star dva dni, gre pa za to, da ga je še zadnje italijansko sodišče oprostilo v zadnjem od sodnih procesov v zadevi bunga bunga. O tej zgodbi razmišljamo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem, ki povzame tudi stanje v koaliciji pod vodstvom Giorgie Meloni, odnos vlade do javne radiotelevizije RAI in spored letošnjih pustnih karnevalov v Italiji.

Na Balkanu je dogajanje v zadnjih tednih nevihtno. Poleg snežnih neurij smo lahko spremljali tudi grmenje s pretepom v srbskem parlamentu, strele pa švigajo vsepovprek po političnem prizorišču. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kakšne so možnosti za uresničitev evropskega predloga za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom in ali bi lahko tudi Srbija uvedla sankcije proti Rusiji. Ob tem pogledamo še proti Severni Makedoniji, kjer so odnosi s sosedo Bolgarijo spet zaostreni, in proti Črni gori, kjer politična kriza še vedno hromi normalno delovanje države.

V Združenih državah še vedno odmeva nov primer policijskega nasilja. Po smrti 29-letnega Tyrea Nicholsa, ki ga je brutalno preteplo pet policistov, so vpletene odpustili in jih obtožili umora. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, na kakšen način so odzivi oblasti in javnosti tokrat drugačni kot ob prejšnjih primerih policijskega nasilja. Ob tem preverjamo tudi, ali je ameriška podpora Ukrajini res neomajna, zakaj se ZDA in Evropska unija zapletata v spopad za gospodarsko konkurenčnost in kako visok je kup laži enega izmed kongresnikov.

V 18. vzporedniku razmišljamo o izzivih in problemih Evropske unije v letu 2023. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok govorimo o štirih temah, ki bodo nedvomno krojile dogajanje v letu pred nami: o posledicah škandala “Katargate” in ukrepih proti korupciji v evropskih institucijah, o podpori Ukrajini in iskanju možnosti za mir, o evropskem iskanju novih energetskih partnerjev in uvajanju obnovljivih virov ter o širitvi na Zahodni Balkan. O zaveznikih, nasprotnikih, nevarnostih in priložnostih Evropske unije v 2023.

O božičnem razpoloženju v Rimu, davčnih bombončkih, namenjenih davčnim utajevalcem in samozaposlenim, ki jih italijanska oblast načrtuje v proračunu za prihodnje leto, pa o slovenskih politikih, ki so v teh dneh obiskali Rim, in o načrtih za sodelovanje znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan z italijansko mrežo javnih znanstvenih inštitutov CNR. Z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.

V 18. vzporedniku gremo v državo, ki je ta teden doživela bridko razočaranje, že zelo kmalu pa jo čakajo velike spremembe. Hrvaška nogometna reprezentanca je sanje o svetovni prvakinji končala v polfinalu, poraz proti Argentini je za številne zagrete navijače pomenil kar hud šok. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard razmišljamo, kako so južni sosedje prenesli poraz, hkrati pa gledamo predvsem v bližnjo prihodnost. S prvim januarjem Hrvaška namreč vstopa v schengensko območje in za plačilno sredstvo prevzema evro. Kako bodo te velike spremembe vplivale na Hrvate, kako na slovenske obiskovalce in obmejna območja ter kaj bodo pomenile za gospodarstvo? Sprehodimo pa se tudi skozi praznični Zagreb.

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.

V 18. vzporedniku se podajamo v kraj, kjer se je zbral ves svet. V New Yorku ta teden poteka zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer voditelji z vseh celin razpravljajo o najbolj izpostavljenih problemih človeštva. In posameznih držav. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem, ki se mudi v trenutni prestolnici sveta, razpravljamo o besedah voditeljev, ki so se po dveh letih spet zbrali na sedežu Združenih narodov, odzivih na zaostrovanje vojne v Ukrajini in govor predsednika Zelenskega, o razmerjih med svetovnimi silami in tudi ameriških notranjepolitičnih problemih.

V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.

Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.

Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.