Mihilizem

V nekem zaspanem trenutku socialističnega družbenega konsenza, da je vse prav, je prešvican mulc v Mostah zakričal, da ni tako, da je vse skupaj en navaden dolgcajt! Ime mu je bilo Peter. In mu je še. In spet mu je dolgcajt.

Leopold je tudi Michael, ker je imela mama rada Jackota. Leopold se ne more pretvarjati, da je gangsta, ker ni iz Dravelj, ampak je iz Radgone. Leopoldu ne paše preveč nastopat, zato pa toliko več pove. Lepold je Prvi, je pa tudi prvi raper v Mihilizmu.

David Zupančič je avtor knjižnih uspešnic, zdravnik in človek s poslanstvom. Je dober človek. Je nemiren človek, ki obvlada mir. Na pamet zna Jesiha, znanstveno fantastiko piše v angleščini. David je model. Pika.

Doktorica Tanja Petrović je antropologinja in jezikoslovka, ki zgodovino bere iz konzerv jadranskih sardin, JLA tatujev in podobnih ostalin polpretekle zgodovine, ki jih, kadar smo površni ali površne, radi odvržemo na smetišče jugonostalgije. Kaj zgodbe teh predmetov in pojavov sporočajo po 33 letih?

Vemo, kdo je Matjaž Kek, ne? Tisti, ki je dovolj nor, da prevzame precej nerealno kolektivno ambicijo, da bo Sloveniji na evropskem prvenstvu v nogometu kdaj lahko uspelo? Ali tisti, ki je dovolj pogumen, da se upa vrniti v Slovenijo, ko našim žogobrcem spet ne uspe? Eno in drugo! Ni lahko biti nogometni selektor.

Je čudovito zanimiv tip. Okej, lahko bi mu rekli tudi čuden tip. Nekoč je imel na Radiu Študent najboljšo in hkrati najslabšo oddajo na svetu – Milo raste vitica. Ker domovina v njem ni pripoznala novinarskega genija, je šel v Berlin in irskim babicam prodajal stacionarno telefonijo. Ko so ga odpustili, se je vrgel v turizem in vlačil pijane študente nemške davkarije po berlinskih beznicah. Nato se je priženil v Tokio. Njegov CV krasi dejstvo, da je odraščal v istem bloku kot (naš) Anže Tomič. Ustvarja tudi genialno piflarski podkast Smart cookies, v katerem gosti pomembne znalke in znalce tega planeta. Zaza je mo–del!

Matjaža sem slišal v podkastu Odnosi so zakon govoriti o njegovem odnosu z bogom. Pa o tem, kako je poskusil vse vzhodnjaške prakse, preden je, kot pravi sam, postal Jezusov učenec. Izjemno pronicljiv sogovornik, ki ruši vse stereotipe o tem, kaj pomeni slediti nečemu višjemu. Ne pripada nobeni instituciji in ima samo enega šefa. Matjaž je model! Uživajte. Jaz sem zelo.

Uroš je jabolko, ki se je hotelo odkotaliti daleč od drevesa, pa je vseeno zrasel v psihoterapevta. Doktoriral je iz duševnih motenj v športu, v zadnjem času pa presenetil s knjigo, ki je vzdignila kar nekaj prahu: Duševne motnje v športu. Vsem, ki v vrhunskem športu vidite popolnost telesa in duha, branje odsvetujemo. In poslušanje. Uživajte.

Lučka je lokalni sinonim za zavest o podnebnih spremembah. Pa ne samo lokalni! Spodobi se vedeti, da je njena ekipa pred leti za svoja prizadevanja dobila Nobelovo nagrado. Pravi, da so klimatologinje za segrevanje vedele še v času, ko je nosila kavbojske škornje in o frontah ter okluzijah predavala meni. Dovolj zgodaj? Vse bo jasno, če ji prisluhnete. Jaz sem ji po tridesetih letih z veseljem. Uživajte.

Miha je teoretični fizik, ki ga z užitkom poslušaš, čeprav ga včasih težko razumeš. Ponižnost je pojem, na katerega sem pomislil, ko mi je goreče pojasnjeval, kaj se je dogajalo v prvi sekundi po nastanku vesolja. Med drugim mirno namigne, da obstaja možnost, da konca sveta ne bo zakrivil človek, pač pa fizikalno dejstvo, da stvari silijo v bolj stabilno stanje. Celotno vesolje se lahko v trenutku zdrzne v nekaj popolnoma neznanega. Če pa se to ne bo zgodilo v naslednjem mesecu, pa obstaja resna verjetnost, da prav dr. Nemevšek s svojo ekipo odkrije izvor mase nevtrinov. Slednje pa bi lahko pomenilo, da je več vesolj. In morda tudi bogov. Če sem prav razumel, seveda.

Sara Briški Cirman je Raiven, kadar poje, Sara pa, kadar ne. Včasih je tudi oboje. Naša raketa za Evrosong je magistrica solo petja, harfistka, kmalu pa bo končala študij psihoterapije. Upravičeno sklepaš, da samo sebe precej dobro razume. V debati razkrije veliko več, kot od estradne umetnice pričakuješ. Tudi to, kaj človeka zanese v nastopaške poklice. Za nameček pa pojasni še, kaj v jeziku teoretikov zarote pomeni, če imaš prstanec daljši od kazalca in se izdajaš za žensko. Ne vem, če si želite izvedeti, a kaže, da boste. Uživajte, jaz sem. Zelo.

Jure Gregorčič je dolgoletni avtomobilski novinar in bencinski odvisnik z izjemnim pripovednim navorom. Če poslušate podkast Atmosferci, veste, da gre za tistega dolenjskega patriota, ki bi si na premcu jahte posadil brajde šmarnice. Je mož izjemne pripovedne in nazorske širine, ki zna povezati inženirstvo s humanizmom in čigar uho je v diferencialu terenskega vozila sposobno slišati poezijo.

Epizoda 0 novega podkasta Mihilizem je posneta pred publiko na Avdiofestivalu Radia Slovenija v ljubljanski Cukrarni. Gost je Borut Pahor. Sodi med domače politike, ki so najbolj zaznamovali obdobje po osamosvojitvi. Nekdanji premier in predsednik republike s svojim slogom delovanja redkokoga pusti ravnodušnega, tudi zdaj, ko uradno ni več politik, temveč podkaster, brez dvoma pa še vedno vplivnež.

Če bi bil Sizif rojen v času Elona Muska, Grete Thumberg in umetne inteligence, bi namesto skale v breg po medijih potiskal vprašanje, kam in v čigavem interesu se svet premika. Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.