Nebuloze

Nekateri lokali in gostišča v zadnjem času uvajajo možnost plačila napitnine s plačilno kartico in to radi tudi namignejo. Pri gospodarski zbornici pravijo, da bodo nezadovoljni in težko ulovljivi delavci v gostinstvu zdaj bolj zadovoljni. Priznajmo pa, da vse skupaj malo diši tudi po ameriški praksi skoraj obvezne/prijazno vsiljene napitnine, ki plačilo strežnega kadra prelaga na končnega porabnika. Tako imenovani tringelt je v naših krajih precejšen tabu, ki po višini zneska niha med golim ničem, nekaj deset centi in lepimi zneski. Nebuloze zanima, kako si vi razlagate tradicijo napitnine. Kakšni so vstopni kriteriji, ki vas motivirajo k temu, da ob devet evrov in petdeset centov visokem računu rečete "kar deset naredi"? Kdaj ste popolnoma tiho in čakate neskončno brskanje za 50 centi? Kolikšen je ravno pravšnji znesek? Ali bi podprli obvezno napitnino?

Nebuloze zanima, kako si vi razlagate tradicijo napitnine. Kakšni so vstopni kriteriji, ki vas motivirajo k temu, da ob devet evrov in petdeset centov visokem računu rečete "kar deset naredi"

Nekateri lokali in gostišča v zadnjem času uvajajo možnost plačila napitnine s plačilno kartico in to radi tudi namignejo. Pri gospodarski zbornici pravijo, da bodo nezadovoljni in težko ulovljivi delavci v gostinstvu zdaj bolj zadovoljni. Priznajmo pa, da vse skupaj malo diši tudi po ameriški praksi skoraj obvezne/prijazno vsiljene napitnine, ki plačilo strežnega kadra prelaga na končnega porabnika. Tako imenovani tringelt je v naših krajih precejšen tabu, ki po višini zneska niha med golim ničem, nekaj deset centi in lepimi zneski. Nebuloze zanima, kako si vi razlagate tradicijo napitnine. Kakšni so vstopni kriteriji, ki vas motivirajo k temu, da ob devet evrov in petdeset centov visokem računu rečete "kar deset naredi"? Kdaj ste popolnoma tiho in čakate neskončno brskanje za 50 centi? Kolikšen je ravno pravšnji znesek? Ali bi podprli obvezno napitnino?

Spola in njune družbene vloge se z novimi časi intenzivno spreminjajo. Že uporaba dvojine je za najbolj občutljive lahko sporna. Občutljivosti teme se vse bolj zavedajo tudi proizvajalci dobrin in storitev, za katere se je izkazalo, da so v kontekstu sodobne prebujenosti lahko sporni. V tej maniri je proizvajalec keksov domačica - v prevodu gospodinja - izvedel komunikacijski harakiri: pojmu gospodinja so dodali veznik in ter prilepili kup alternativnih vlog, ki pritičejo sodobni ženski, ki ni samo gospodinja: umetnica, programerka, menedžerka... Seveda se je vsul plaz kritik, saj so keksi ravno s tem eksperimentom na prvo mesto postavili pralni stroj. Trendu prenove dojemanja spolov in njihovih vlog se je priključit tudi danski lego, ki je obljubil, da bo iz svoje ponudbe odstranil spolno pristranskost in škodljive stereotipe. Ob tej zavezi pa niso pojasnili, ali bodo legove gusarske ladje upravljale gusarke ali ljudem podobna bitja, ki bodo v namen korektnosti ostala brez spola in se jim ne bo reklo kapitan ali kapitanka. Kje pa vi najdete spolno pristranskost in školjdive stereotipe? Kak je vaš odnos do tega? Ali je kje meja, ko začnemo pretiravati?

Kje pa vi najdete spolno pristranskost in školjdive stereotipe? Kak je vaš odnos do tega? Ali je kje meja, ko začnemo pretiravati?

Spola in njune družbene vloge se z novimi časi intenzivno spreminjajo. Že uporaba dvojine je za najbolj občutljive lahko sporna. Občutljivosti teme se vse bolj zavedajo tudi proizvajalci dobrin in storitev, za katere se je izkazalo, da so v kontekstu sodobne prebujenosti lahko sporni. V tej maniri je proizvajalec keksov domačica - v prevodu gospodinja - izvedel komunikacijski harakiri: pojmu gospodinja so dodali veznik in ter prilepili kup alternativnih vlog, ki pritičejo sodobni ženski, ki ni samo gospodinja: umetnica, programerka, menedžerka... Seveda se je vsul plaz kritik, saj so keksi ravno s tem eksperimentom na prvo mesto postavili pralni stroj. Trendu prenove dojemanja spolov in njihovih vlog se je priključit tudi danski lego, ki je obljubil, da bo iz svoje ponudbe odstranil spolno pristranskost in škodljive stereotipe. Ob tej zavezi pa niso pojasnili, ali bodo legove gusarske ladje upravljale gusarke ali ljudem podobna bitja, ki bodo v namen korektnosti ostala brez spola in se jim ne bo reklo kapitan ali kapitanka. Kje pa vi najdete spolno pristranskost in školjdive stereotipe? Kak je vaš odnos do tega? Ali je kje meja, ko začnemo pretiravati?

Dragi straši, bližajo se mature in valete, primite se za denarnice. Plesne vaje, vstopnica za štiričlansko družino, obleka, čevlji, frizer, umetnica ličenja, umetnica manikure, pedikure ... Če vas bo hčerka prosila za bolj polne ustnice, popustite, na instagramu pravijo, da je to zdaj normalno. Pa nikar ne povejte, da gre za maturo, ker bo dražje. Zakaj? Ker se tako spodobi! Kaj bodo pa ljudje rekli? Paralele s pogrebom ali poroko, ki se ti v življenju zgodita malokrat, vas pa za to na veliko olupijo, se ponujajo same. Kje je smisel takega načina obhajanja konca šole? In ne nazadnje, dragi starši, mladeniči in mladenke: Kako bi lahko bolje porabili jurja ali dva?

Ličenje, frizura, manikura, pedikura, solarij, pa še salonarji, obleka in vstopnice za celo družino ... Zakaj?

Dragi straši, bližajo se mature in valete, primite se za denarnice. Plesne vaje, vstopnica za štiričlansko družino, obleka, čevlji, frizer, umetnica ličenja, umetnica manikure, pedikure ... Če vas bo hčerka prosila za bolj polne ustnice, popustite, na instagramu pravijo, da je to zdaj normalno. Pa nikar ne povejte, da gre za maturo, ker bo dražje. Zakaj? Ker se tako spodobi! Kaj bodo pa ljudje rekli? Paralele s pogrebom ali poroko, ki se ti v življenju zgodita malokrat, vas pa za to na veliko olupijo, se ponujajo same. Kje je smisel takega načina obhajanja konca šole? In ne nazadnje, dragi starši, mladeniči in mladenke: Kako bi lahko bolje porabili jurja ali dva?

Drugačna obravnava političark ima dolgo brado. Tudi seksistični pogled nanje nam ni tuj; še posebno v zadnjem času, ko se je v politiko vrnil koncept tradicionalnega moškega, čigar tri vogale kreda podpirajo žena in vsaj trije otroci. Mnogim smo merili krilo, se spotikali ob vzorec ali torbico, kadar se je opisano razlikovalo od naših predstav o materinski spodobnosti Angele Merkel. In spet se je zgodilo. Predsednica DZ je obula rdeče čevlje in vse je bilo narobe. Na Twitterju so nakladali, da kliče po moški ljubezni; poslanske kolegice so objavile fotografije črnih inačic, ker naj bi bilo tako bolj prav; druge so v znak solidarnosti oblekle rdeče; tretji pa so v rdeči barvi predsednice poiskali ideologijo. Zakaj na spodobnost in sposobnost političark gledamo drugače kot v primeru kolegov moškega spola? In ne nazadnje: kaj je narobe z rdečimi šolni?

Predsednica DZ je vkorakala v rdečih salonarjih in vse je bilo narobe. Zakaj na punce v tem poklicu gledamo drugače kot fante?

Drugačna obravnava političark ima dolgo brado. Tudi seksistični pogled nanje nam ni tuj; še posebno v zadnjem času, ko se je v politiko vrnil koncept tradicionalnega moškega, čigar tri vogale kreda podpirajo žena in vsaj trije otroci. Mnogim smo merili krilo, se spotikali ob vzorec ali torbico, kadar se je opisano razlikovalo od naših predstav o materinski spodobnosti Angele Merkel. In spet se je zgodilo. Predsednica DZ je obula rdeče čevlje in vse je bilo narobe. Na tviterju so nakladali, da kliče po moški ljubezni; poslanske kolegice so objavile fotografije črnih inačic, ker naj bi bilo tako bolj prav; druge so v znak solidarnosti oblekle rdeče; tretji pa so v rdeči barvi predsednice poiskali ideologijo. Zakaj na spodobnost in sposobnost političark gledamo drugače kot v primeru kolegov moškega spola? In ne nazadnje: kaj je narobe z rdečimi šolni?

Inflacija je tečna reč. V njeni naravi je, da jo slehernice in sleherniki dojamemo šele, ko je prepozno. Vseeno pa čutimo, da nekaj ni tako, kot je bilo. Kljub temu da nas uradne številke želijo prepričati, da je vse skupaj znotraj par odstotkov obvladljivega, nas pisk POS terminala vsakič polije s hladno prho realnosti. Za isti denar iz trgovine prinesemo skoraj pol manj kot pred dvema letoma; podražitve ključnih izdelkov pa včasih za tri in večkrat presegajo uradne ocene inflacije. Uradna statistika tako postreže s sedmimi odstotki in pol inflacije, v neuradnem življenju pa je samo jutranja kavica dražja za 91 odstotkov, nafta za 66, hotelske sobe pa za 37 odstotkov. Je torej vaša plača res samo par odstotkov manj vredna? Kako se pa vi "borite" z inflacijo?

Kdo ali kaj je inflacija? Pravijo, da znaša "samo" 7%! Kako jo čutite? Kripto? Baker? Rublji? Ima kdo kako pametno idejo?

Inflacija je tečna reč. V njeni naravi je, da jo slehernice in sleherniki dojamemo šele, ko je prepozno. Vseeno pa čutimo, da nekaj ni tako, kot je bilo. Kljub temu da nas uradne številke želijo prepričati, da je vse skupaj znotraj par odstotkov obvladljivega, nas pisk POS terminala vsakič polije s hladno prho realnosti. Za isti denar iz trgovine prinesemo skoraj pol manj kot pred dvema letoma; podražitve ključnih izdelkov pa včasih za tri in večkrat presegajo uradne ocene inflacije. Uradna statistika tako postreže s sedmimi odstotki in pol inflacije, v neuradnem življenju pa je samo jutranja kavica dražja za 91 odstotkov, nafta za 66, hotelske sobe pa za 37 odstotkov. Je torej vaša plača res samo par odstotkov manj vredna? Kako se pa vi "borite" z inflacijo?

Vremena se mračijo, vse se draži, treba bo ukrepati, zato so oči in ušesa usmerjena v tiste, ki nas zastopajo. Očitno pa omenjene in omenjeni nimajo druge pametne ideje za vpliv na ekonomsko krizo, kot da nas pozovejo k odrekanju. Bodoči predsednik vlade nas je pocrkljal s priporočilom, naj jemo manj mesa; predsednica Evropske komisije pa nam je ta teden svetovala, naj znižamo temperaturo v bojlerju, ugasnemo klime in ob nedeljah pustimo avto parkiran. Priporočila so grobo zarezala v naše vrednote. Kultura, ki vidi smisel obstoja v nedeljskem dizelskem izletu, ki je kronan z dunajskim zrezkom, bo taka odrekanja težko osmislila. Kako razumete priporočila mož in žena, ki nas zastopajo? Čemu ste se pripravljeni odreči in kaj ostaja? Kaj bo alternativa dobremu avtomobilu in sočnemu zrezku?

V luči prihajajoče draginje Nebuloze zanima, kaj bo v vašem vsakdanu zamenjalo ključna artefakta blagostanja - zrezek in dizel?

Vremena se mračijo, vse se draži, treba bo ukrepati, zato so oči in ušesa usmerjena v tiste, ki nas zastopajo. Očitno pa omenjene in omenjeni nimajo druge pametne ideje za vpliv na ekonomsko krizo, kot da nas pozovejo k odrekanju. Bodoči predsednik vlade nas je pocrkljal s priporočilom, naj jemo manj mesa; predsednica Evropske komisije pa nam je ta teden svetovala, naj znižamo temperaturo v bojlerju, ugasnemo klime in ob nedeljah pustimo avto parkiran. Priporočila so grobo zarezala v naše vrednote. Kultura, ki vidi smisel obstoja v nedeljskem dizelskem izletu, ki je kronan z dunajskim zrezkom, bo taka odrekanja težko osmislila. Kako razumete priporočila mož in žena, ki nas zastopajo? Čemu ste se pripravljeni odreči in kaj ostaja? Kaj bo alternativa dobremu avtomobilu in sočnemu zrezku?

Prestižne blagovne znamke, ki namigujejo na gmotno preskrbljenost posameznika, sleherniki razgrabimo. Če ne gre po tej poti, nam za potrebe ustvarjanja vtisa, da pripadamo klanu Kardshian, sešijejo in prodajo cele gore ponaredkov. Dilerji nam uvažajo kamione nobel vozil s popravljenimi kilometri, ki potem stojijo pri vaških mehanikih, ker nimamo dveh jurjev za popravilo. Na družbenih omrežjih ustvarjamo vtis, da živimo življenje skandinavskega srednjega sloja; še raje pa tiste, ki nas opazujejo, prepričujemo, da smo lastniki resnega kripto portfelja. Kaj je narobe s tem? Zakaj sirote zapravljamo nerazumne vsote denarja, ki ga nimamo, da ustvarjamo vtis, da ga imamo? Zakaj nas želi Špela s torbico prepričati, da ima odvetniško pisarno in ne minimalne plače?

Zakaj nas Špela želi s torbico prepričati, da je odvetnica, da ni na minimalni plači?

Prestižne blagovne znamke, ki namigujejo na gmotno preskrbljenost posameznika, sleherniki razgrabimo. Če ne gre po tej poti, nam za potrebe ustvarjanja vtisa, da pripadamo klanu Kardshian, sešijejo in prodajo cele gore ponaredkov. Dilerji nam uvažajo kamione nobel vozil s popravljenimi kilometri, ki potem stojijo pri vaških mehanikih, ker nimamo dveh jurjev za popravilo. Na družbenih omrežjih ustvarjamo vtis, da živimo življenje skandinavskega srednjega sloja; še raje pa tiste, ki nas opazujejo, prepričujemo, da smo lastniki resnega kripto portfelja. Kaj je narobe s tem? Zakaj sirote zapravljamo nerazumne vsote denarja, ki ga nimamo, da ustvarjamo vtis, da ga imamo? Zakaj nas želi Špela s torbico prepričati, da ima odvetniško pisarno in ne minimalne plače?

*Tudi jaz sem Kardashian

Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod. Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor? Avtor: Miha Šalehar

Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor?

Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod.

Se še kdo spomni začetkov obvezne nošnje mask? Kaj pa tistega imenitne preluknjane kuhinjske papirnate brisače z modro elastiko, ki je postala metafora slovenskega inženirstva in domačijske ekonomije? Pa kamiona, ki se je izgubil? Pa mask na prostem? Pa politikov, ki so jih nosili le, kadar smo jih gledali? Pa priporočenih med rekreacijo po gozdu, kjer so respiratorni cikli bolj intenzivni kot v dolini? Pa raznašalca hrane, ki si jo je snel, ker bureka ni znal prežarčiti skoznjo, in je zaradi tega fasal globo? Preveč je bilo lepega (in manj lepega), da bi jih ob slovesu kar tako pozabili. Nekateri s(m)o se nanje tako navadili, da se od mask težko ločimo. Sploh tisti, ki smo jih nosili nekaj ur na dan. Zato je popolnoma razumljivo, da ob "ukinitvi" nekateri protestirajo. Kajti spodoben človek se lažje ne nekaj navadi kot nečesa odvadi. Sploh pa: zakaj ukinjati nekaj, kar je tako učinkovito, da si še pred mesecem zaradi neuporabe tega prejel bon za izgon med norce in kazen? Kako pa vi prenašate dejstvo, da lahko na pošto zdaj vstopite brez maske? Vas kaj je strah? Če se vam da, nam zaupajte še najljubšo prigodo, vezano na masko.

Preveč "lepega" so nam storile, da bi šlo kar mimo. Katera maskirna prigoda je pa vam ostala v mislih?

Se še kdo spomni začetkov obvezne nošnje mask? Kaj pa tistega imenitne preluknjane kuhinjske papirnate brisače z modro elastiko, ki je postala metafora slovenskega inženirstva in domačijske ekonomije? Pa kamiona, ki se je izgubil? Pa mask na prostem? Pa politikov, ki so jih nosili le, kadar smo jih gledali? Pa priporočenih med rekreacijo po gozdu, kjer so respiratorni cikli bolj intenzivni kot v dolini? Pa raznašalca hrane, ki si jo je snel, ker bureka ni znal prežarčiti skoznjo, in je zaradi tega fasal globo? Preveč je bilo lepega (in manj lepega), da bi jih ob slovesu kar tako pozabili. Nekateri s(m)o se nanje tako navadili, da se od mask težko ločimo. Sploh tisti, ki smo jih nosili nekaj ur na dan. Zato je popolnoma razumljivo, da ob "ukinitvi" nekateri protestirajo. Kajti spodoben človek se lažje ne nekaj navadi kot nečesa odvadi. Sploh pa: zakaj ukinjati nekaj, kar je tako učinkovito, da si še pred mesecem zaradi neuporabe tega prejel bon za izgon med norce in kazen? Kako pa vi prenašate dejstvo, da lahko na pošto zdaj vstopite brez maske? Vas kaj je strah? Če se vam da, nam zaupajte še najljubšo prigodo, vezano na masko.

Pritiski vrstnikov so siloviti. Britanska raziskava, objavljena na BBC, je razkrila, da ima vsak tretji otrok med osmim in enajstim letom svoj profil na Tik Toku. In to kljub politiki 13 +. Še več: 16 odstotkov otrok od tretjega do četrtega leta starosti redno pregleduje vsebine te priljubljene platforme. Digitalno domorodstvo se začenja tako rekoč že v vrtcu ali celo prej: zatorej prizori očetov, ki z eno roko potiskajo voziček, z drugo pa malčici tiščijo pred obraz telefon z vsebinami za pomiritev, niso več redkost. Kot tudi ne otroci, ki brez digitalnih pomagal ne morejo ne zaspati, ne jesti, ne živeti. Kot tudi ne mi starši, ki plačujemo dodatne aplikacije, ki nam pomagajo cenzurirati oz. usmerjati vsebine, ki jih v male glave dostavljajo mali ekrani. Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov? "Tudi Manca je stara šele osem let, pa je na Instagramu."

Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov?

Pritiski vrstnikov so siloviti. Britanska raziskava, objavljena na BBC, je razkrila, da ima vsak tretji otrok med osmim in enajstim letom svoj profil na Tik Toku. In to kljub politiki 13 +. Še več: 16 odstotkov otrok od tretjega do četrtega leta starosti redno pregleduje vsebine te priljubljene platforme. Digitalno domorodstvo se začenja tako rekoč že v vrtcu ali celo prej: zatorej prizori očetov, ki z eno roko potiskajo voziček, z drugo pa malčici tiščijo pred obraz telefon z vsebinami za pomiritev, niso več redkost. Kot tudi ne otroci, ki brez digitalnih pomagal ne morejo ne zaspati, ne jesti, ne živeti. Kot tudi ne mi starši, ki plačujemo dodatne aplikacije, ki nam pomagajo cenzurirati oz. usmerjati vsebine, ki jih v male glave dostavljajo mali ekrani. Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov? "Tudi Manca je stara šele osem let, pa je na Instagramu."

Bela, modra, rdeča nič več naša sreča? Junaški diplomat Slovenije je v Kijevu pospravil slovensko trobojnico, ker naj bi vihrajoča v vetrovih vzhoda preveč spominjala na rusko, in po družbenih omrežjih je završalo. Zamenjajmo zastavo! Padli so premnogi predlogi različnih odtenkov, ki se po mnenju avtoric in avtorjev zdijo primernejši za izkazovanje junaške zgodovine druge Švice. Od kranjskega orla nesojenih osvoboditeljev do zeleno-belega namiga, da smo v resnici Savdska Arabija v gozdovih akumulirane biomase. Kako ste pa vi z našo zastavo? Se tudi vam zdi preveč ruska? Premalo prepozavna? Preveč temnomodra, kjer je modra? S kakšno bi pa vi najraje mahali?

Po kijevskem razobešenju naše trobojnice, se je zgodila nevihta v kahli, naj že končno zamenjamo zastavo, ker je preveč ruska! S kakšno bi pa vi mahali?

Bela, modra, rdeča nič več naša sreča? Junaški diplomat Slovenije je v Kijevu pospravil slovensko trobojnico, ker naj bi vihrajoča v vetrovih vzhoda preveč spominjala na rusko, in po družbenih omrežjih je završalo. Zamenjajmo zastavo! Padli so premnogi predlogi različnih odtenkov, ki se po mnenju avtoric in avtorjev zdijo primernejši za izkazovanje junaške zgodovine druge Švice. Od kranjskega orla nesojenih osvoboditeljev do zeleno-belega namiga, da smo v resnici Savdska Arabija v gozdovih akumulirane biomase. Kako ste pa vi z našo zastavo? Se tudi vam zdi preveč ruska? Premalo prepozavna? Preveč temnomodra, kjer je modra? S kakšno bi pa vi najraje mahali?

Kombinacija spretnih tržnih pristopov, vplivnic in vplivnikov na družbenih omrežjih, poceni delovne sile in naše neumnosti ter brezbrižnosti je silovita. Vsako leto ji uspe proizvesti in prodati 65 milijonov ton oblačil. Evropa je prodajo oblačil od leta 2000 podvojila. Nas dvakrat bolj zebe? Smo dvakrat bolj lepi in lepe? Gre za večinoma nekvalitetno poceni šaro dvomljivih materialov, ki modni naboj in funkcionalnost izgubi v nekaj mesecih. Kje vse to konča, se raje ne sprašujemo. Kdo to proizvede, da je tako poceni, nas ne zanima. Od kod so materiali in kako so potovali, je nepomembno, saj ima take pajkice Kim Kardashian. Nebuloze tokrat o tem, koliko parov hlač, superg, čevljev in koliko jaken je dovolj? Mesečno? Letno? Kdaj ste nazadnje kupili kaj, kar je dražje, ker je trajno in proizvedeno ter prodano na fer način?

Koliko superg potrebuje naš vtis, da živimo sanje srednjega sloja? Kdaj ste nazadnje kupili kos, ki je dražji, ker je fer?

Kombinacija spretnih tržnih pristopov, vplivnic in vplivnikov na družbenih omrežjih, poceni delovne sile in naše neumnosti ter brezbrižnosti je silovita. Vsako leto ji uspe proizvesti in prodati 65 milijonov ton oblačil. Evropa je prodajo oblačil od leta 2000 podvojila. Nas dvakrat bolj zebe? Smo dvakrat bolj lepi in lepe? Gre za večinoma nekvalitetno poceni šaro dvomljivih materialov, ki modni naboj in funkcionalnost izgubi v nekaj mesecih. Kje vse to konča, se raje ne sprašujemo. Kdo to proizvede, da je tako poceni, nas ne zanima. Od kod so materiali in kako so potovali, je nepomembno, saj ima take pajkice Kim Kardashian. Nebuloze tokrat o tem, koliko parov hlač, superg, čevljev in koliko jaken je dovolj? Mesečno? Letno? Kdaj ste nazadnje kupili kaj, kar je dražje, ker je trajno in proizvedeno ter prodano na fer način?

V obdobju, ko si krize podajajo roke, so pomemben del novega normalnega vsakdanjika postali tudi vladni bonbončki za blaženje kriz. Še več, ena bolj radodarnih vlad doslej se rada sama pohvali, da je ljudstvu, ki ga ima rada, dala kar celo bonbonjero. Začelo se je z boni za toplice, nadaljevalo z upokojenskimi priboljški, vlada je občutno znižala cene goriv, pred volitvami dobimo še energetske bone za ogrevanje, cyberbone za starejše, pa še kaj se bo našlo. Pred dnevi je minister Vrtovec tvitnil, da so vladni interventni ukrepi več kot razpolovili februarsko položnico za elektriko. Všečni in naravnost sanjski so darovi z neba, ki se jim človek težko odreče. Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"?

Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"?

V obdobju, ko si krize podajajo roke, so pomemben del novega normalnega vsakdanjika postali tudi vladni bonbončki za blaženje kriz. Še več, ena bolj radodarnih vlad doslej se rada sama pohvali, da je ljudstvu, ki ga ima rada, dala kar celo bonbonjero. Začelo se je z boni za toplice, nadaljevalo z upokojenskimi priboljški, vlada je občutno znižala cene goriv, pred volitvami dobimo še energetske bone za ogrevanje, cyberbone za starejše, pa še kaj se bo našlo. Pred dnevi je minister Vrtovec tvitnil, da so vladni interventni ukrepi več kot razpolovili februarsko položnico za elektriko. Všečni in naravnost sanjski so darovi z neba, ki se jim človek težko odreče. Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"?

Zgodovina se ponavlja s prehitrim tempom. Natanko pred dvema letoma smo kopičili toaletni papir in testenine. Zgodila se nam je pandemija. Ko je ta ravno začela popuščati, je v instinkt preživetja dregnila ruska invazija na Ukrajino. Testenine so (p)ostale zgodovinska konstanta, kopiči se drugo krizno materijo: zlato, kurilno olje, gotovino v ustrezni valuti, dizel, kriptovalute in sorodne temelje golega preživetja. Kako se pa vi opredeljujete do priprav na morebitno kataklizmo, ki nam jo prinaša življenje? Kaj vas najbolj skrbi in kako je najbolj pametno poskrbeti zase?

O pripravah na najnovejšo nenormalnost. Spet je v igri kopičenje makaornov, nafte, zlata ... Zakaj se nam zdi to pametno? In zakaj je covid potreboval več WC papirja kot pogrevanje hladne vojne?

Zgodovina se ponavlja s prehitrim tempom. Natanko pred dvema letoma smo kopičili toaletni papir in testenine. Zgodila se nam je pandemija. Ko je ta ravno začela popuščati, je v instinkt preživetja dregnila ruska invazija na Ukrajino. Testenine so (p)ostale zgodovinska konstanta, kopiči se drugo krizno materijo: zlato, kurilno olje, gotovino v ustrezni valuti, dizel, kriptovalute in sorodne temelje golega preživetja. Kako se pa vi opredeljujete do priprav na morebitno kataklizmo, ki nam jo prinaša življenje? Kaj vas najbolj skrbi in kako je najbolj pametno poskrbeti zase?

Na ukrajinskih tleh divja vojna, ki pa ni omejena samo na omenjeni tloris. Del hibridne vojne je tudi bitka za informacije in interpretacije. Zahod je zatemnil Ruse, Rusi so zatemnili zahod. Prvi in drugi se ne poslušamo več. Na netu se nič več ne najdemo, profili "sovraga" na Twitterju in Facebooku so zaklenjeni. Konsenz je, da so njihove informacije škodljiva propaganda, tiste, ki jih še lahko beremo, pa uporabna resnica. Pri njih je obrnjeno. Hoteli ali ne, postali smo del informacijske koalicije. Kako v časih neštetih virov informacij graditi svojo predstavo o svetu? Kdo govori resnico? Kdo razpečuje propagando? Po kakšnem ključu se o škodljivih in neškodljivih informacijah odločajo uprave velikih družbenih platform? So socialna omrežja, ki kot po tekočem traku zapirajo "škodljive" profile, še orodje demokracije, kot smo jih razumeli na začetku, ob arabski pomladi? O tem in še čem v Nebulozah plus s profesorjem komunikologije dr. Dejanom Verčičem.

Nebuloze plus s profesorjem doktorjem Dejanom Verčičem o medijskem vidiku hibridne vojne

Na ukrajinskih tleh divja vojna, ki pa ni omejena samo na omenjeni tloris. Del hibridne vojne je tudi bitka za informacije in interpretacije. Zahod je zatemnil Ruse, Rusi so zatemnili zahod. Prvi in drugi se ne poslušamo več. Na netu se nič več ne najdemo, profili "sovraga" na Twitterju in Facebooku so zaklenjeni. Konsenz je, da so njihove informacije škodljiva propaganda, tiste, ki jih še lahko beremo, pa uporabna resnica. Pri njih je obrnjeno. Hočete ali ne, postali smo del informacijske koalicije. Kako v časih neštetih virov informacij graditi svojo predstavo o svetu? Kdo govori resnico? Kdo razpečuje propagando? Po kakšnem ključu se o škodljivih in neškodljivih informacijah odločajo uprave velikih družbenih platform? So družabna omrežja, ki kot po tekočem traku zapirajo "škodljive" profile, še orodje demokracije, kot smo jih razumeli na začetku, ob arabski pomladi? O tem in še čem v Nebulozah plus s profesorjem komunikologije dr. Dejanom Verčičem.

"Mi smo del koalicije, o tem ni dvoma. In smo med potencialnimi ruskimi tarčami. Biti nevtralen tukaj ni mogoče, vrednostne sodbe je treba sprejeti. Ko pride do takšnega konflikta in se začnejo širiti zavestne laži, se moramo vprašati, ali je res vsak glas enakovreden, ali vsak glas šteje, ali je treba poslušati vsakega."

Nebuloze so tokrat Globaloze. Prvič po drugi svetovni vojni so na naslovnicah medijev uporabili besedno zvezo tretja svetovna vojna. Senzacionalistično preko vseh meja, bi lahko rekli, a žal smo se v zadnjih dveh letih na šokantne predaje štafet med starimi in novimi normalnostmi že navadili. Kljub vsemu pa najnovejša normalnost, ki med drugim prinaša tudi idejo totalne vojne, vse skupaj silovito preseneča, misli na bližnjo prihodnost pa nihajo med "saj ne bo nič" in "kam lahko pobegnem". Da vam bomo tudi na Valu 202 lahko predstavili najboljše razlage postkovidne normalnosti na posteljici ukrajinske krize, nam, prosimo, zaupajte: kaj pa vas najbolj skrbi?

Najnovejša postkovidna realnost globalnega ravsanja je sila nepredviljdiva, zato je Miha odprl telefone in prisluhnil vašim skrbem

Nebuloze so tokrat Globaloze. Prvič po drugi svetovni vojni so na naslovnicah medijev uporabili besedno zvezo tretja svetovna vojna. Senzacionalistično preko vseh meja, bi lahko rekli, a žal smo se v zadnjih dveh letih na šokantne predaje štafet med starimi in novimi normalnostmi že navadili. Kljub vsemu pa najnovejša normalnost, ki med drugim prinaša tudi idejo totalne vojne, vse skupaj silovito preseneča, misli na bližnjo prihodnost pa nihajo med "saj ne bo nič" in "kam lahko pobegnem". Da vam bomo tudi na Valu 202 lahko predstavili najboljše razlage postkovidne normalnosti na posteljici ukrajinske krize, nam, prosimo, zaupajte: kaj pa vas najbolj skrbi?

#Nebuloze bodo danes #Globaloze. Najnovejša postkovidna realnost globalnega ravsanja je sila nepredviljdiva. Zato ob 8h odpiramo eter vašim skrbem.

Kaj vas v tem trenutku najbolj skrbi?

01 475 2202 @Val202

— Miha Šalehar (@toplovodar) March 1, 2022

Izbor za Slovenko leta se je letos izrodil v komedijo leta, ki je odmevala po družbenih omrežjih. Po napačnih kulturnikih, profesoricah, novinarkah, sodnikih smo dobili še napačno Slovenko leta. Iz tega je mogoče sklepati tudi to, da obstajajo napačni državljani in državljanke. Ker bi Nebuloze rade presegle napačne delitve, vas prosijo za pomoč. Sestavite fikcijsko osebo z naborom lastnosti, do katere bi se pozitivno lahko opredelili vsi. Slovenca in Slovenko leta. Kaj leta, dveh let. Obeh let. Ker v resničnem svetu oseba, ki bi slovenski mehurček tviterja poenotila, ne obstaja, si jo mirno lahko izmislite.

Testiramo, ali je onkraj športa v tem trenutku sploh mogoče izbrati osebo, ki bi nam bila vsem v veselje?

Izbor za Slovenko leta se je letos izrodil v komedijo leta, ki je odmevala po družbenih omrežjih. Po napačnih kulturnikih, profesoricah, novinarkah, sodnikih smo dobili še napačno Slovenko leta. Iz tega je mogoče sklepati tudi to, da obstajajo napačni državljani in državljanke. Ker bi Nebuloze rade presegle napačne delitve, vas prosijo za pomoč. Sestavite fikcijsko osebo z naborom lastnosti, do katere bi se pozitivno lahko opredelili vsi. Slovenca in Slovenko leta. Kaj leta, dveh let. Obeh let. Ker v resničnem svetu oseba, ki bi slovenski mehurček tviterja poenotila, ne obstaja, si jo mirno lahko izmislite.

#Nebuloze na @Val202!

Po b(r)utalskem zapletu s Slovenko leta danes testiramo, ali je onkrat športa v tem trenutku sploh mogoče izbrati osebo, ki bi nam bila vsem v veselje?

Zmagovalni predlog dobi burek, ki je od danes 30 centov dražji!

— Miha Šalehar (@toplovodar) February 22, 2022

Domačijska folklora pravi, da človeka ne moreš z ničemer tako očrniti, kot če objaviš višino njegove plače. V naših dolinah je to ljudska šega z dolgo tradicijo. Če ti kdo ni všeč, družabnemu omrežju poveš, da dobi več, kot menimo, da si zasluži. In za preveč je po lokalni definiciji dovolj le malenkost več. Sploh politika nadvse rada obračunava na ta način. Pokličeš zvestega novinarja in mu naročiš, naj objavi osebni dohodek konkurenta, ki se ga bojiš. Bruto, če se le da, da bo številka večja. Traparija, boste rekli, a v resnici je praksa vredna razmisleka. Nekdo, ki želi javno mnenje manipulirati s "previsoko" višino osebnega dohodka tistega, ki ga blati, sklepa, da nas tak podatek na neki poseben način gane. In priznajmo si, gane nas. Imate kako zanimivo tezo, ki bi nam pomagala razumeti, kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih?

Kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih? Zakaj se (pre)visoka plača uporablja kot metoda diskreditacije?

Domačijska folklora pravi, da človeka ne moreš z ničemer tako očrniti, kot če objaviš višino njegove plače. V naših dolinah je to ljudska šega z dolgo tradicijo. Če ti kdo ni všeč, družabnemu omrežju poveš, da dobi več, kot menimo, da si zasluži. In za preveč je po lokalni definiciji dovolj le malenkost več. Sploh politika nadvse rada obračunava na ta način. Pokličeš zvestega novinarja in mu naročiš, naj objavi osebni dohodek konkurenta, ki se ga bojiš. Bruto, če se le da, da bo številka večja. Traparija, boste rekli, a v resnici je praksa vredna razmisleka. Nekdo, ki želi javno mnenje manipulirati s "previsoko" višino osebnega dohodka tistega, ki ga blati, sklepa, da nas tak podatek na neki poseben način gane. In priznajmo si, gane nas. Imate kako zanimivo tezo, ki bi nam pomagala razumeti, kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih?

Najprej so prišli po goriva. Tako bi se lahko glasil uvod v distopično zimo krize energentov. Začelo se je z vladno deregulacijo goriv, ki so iz pandemičnih nižin enega evra zrastla v nebo, nadaljuje se z rekordnimi cenami položnic za ogrevanje. Jesenice so že vstale, preostali jih za zdaj še stoično plačujemo. Vlada pravi, da na cene ne more vplivati, verjetno bi se z njo strinjala tudi bruseljska centralna komanda. Končni odjemalci čarovnij nevidne roke trga in njenih "regulatorjev" pa ničesar več ne razumemo. Na eni strani je neomajna vera v čudežnost trga, na drugi pa energetski boni za šibke, ki spominjajo na sovjetske partijske manevre. Da o kruhu, katerega spodobnejši kosi danes presegajo pet evrov za kilogram, ne izgubljamo besed. Kako si pa vi, ki so vas v osmem razredu namesto o delovanju politično-gospodarskih elit raje učili o meristemskih celicah v steblih dvokaličnic, razlagate globalno in lokalno ozadje položnic za energente?

Zakaj so položnice za ogrevanje tako visoke? Kako se boste pripravili na drago prihodnost? Nas v šoli naučijo dovolj o razumevanju politike?

Najprej so prišli po goriva. Tako bi se lahko glasil uvod v distopično zimo krize energentov. Začelo se je z vladno deregulacijo goriv, ki so iz pandemičnih nižin enega evra zrastla v nebo, nadaljuje se z rekordnimi cenami položnic za ogrevanje. Jesenice so že vstale, preostali jih za zdaj še stoično plačujemo. Vlada pravi, da na cene ne more vplivati, verjetno bi se z njo strinjala tudi bruseljska centralna komanda. Končni odjemalci čarovnij nevidne roke trga in njenih "regulatorjev" pa ničesar več ne razumemo. Na eni strani je neomajna vera v čudežnost trga, na drugi pa energetski boni za šibke, ki spominjajo na sovjetske partijske manevre. Da o kruhu, katerega spodobnejši kosi danes presegajo pet evrov za kilogram, ne izgubljamo besed. Kako si pa vi, ki so vas v osmem razredu namesto o delovanju politično-gospodarskih elit raje učili o meristemskih celicah v steblih dvokaličnic, razlagate globalno in lokalno ozadje položnic za energente?

#Nebuloze na @Val202 !

Vstaja položnic za ogrevanje. Dokazali bomo, da v nerazumevanju situacije niste sami.

Pokažite svojo in povejte, zakaj je tako visoka?

— Miha Šalehar (@toplovodar) January 25, 2022

V tednu, ko je Ministrstvo za kulturo (že spet) odtegnilo sredstva več kulturnikom in kulturnim ustanovam z izjemno tradicijo in opusi, se je minister za vojne rabote pohvalil, da naša vojska z zaposlovanjem podpira številne vrhunske športnike in da z Olimpijskim komitejem pravkar tehtajo možnost, kako bi jih v vojski zaposlili še več. Med njimi tudi mlade perspektivne športnice in športnike. Vse lepo in prav, toda ob tako različnih pristopih dveh ministrstev in ministrov se nehote ponuja provokativno vprašanje: zakaj v Slovenski vojski ne zaposlimo še perspektivnih in vrhunskih umetnikov? Zakaj ene, ki svojega truda ne morejo unovčiti na trgu, vidimo kot parazite; druge, ki jih tare podoben problem, pa podpiramo s službami v javnem sektorju, v katere praviloma ne hodijo? In spet: koga vse bi lahko po enakih vatlih zaposlili v različnih javnih službah?

Kaj za družbo predstavlja dober športnik, kaj dobra umetnica? In če skakalce in smučarke zaposljujemo v vojski, zakaj ne bi še slikark in glasbenikov?

V tednu, ko je Ministrstvo za kulturo (že spet) odtegnilo sredstva več kulturnikom in kulturnim ustanovam z izjemno tradicijo in opusi, se je minister za vojne rabote pohvalil, da naša vojska z zaposlovanjem podpira številne vrhunske športnike in da z Olimpijskim komitejem pravkar tehtajo možnost, kako bi jih v vojski zaposlili še več. Med njimi tudi mlade perspektivne športnice in športnike. Vse lepo in prav, toda ob tako različnih pristopih dveh ministrstev in ministrov se nehote ponuja provokativno vprašanje: zakaj v Slovenski vojski ne zaposlimo še perspektivnih in vrhunskih umetnikov? Zakaj ene, ki svojega truda ne morejo unovčiti na trgu, vidimo kot parazite; druge, ki jih tare podoben problem, pa podpiramo s službami v javnem sektorju, v katere praviloma ne hodijo? In spet: koga vse bi lahko po enakih vatlih zaposlili v različnih javnih službah?

#Nebuloze na @Val202 primerjajo neprimerljivo;)

Kulturnike in športnike?

Kulturni minister ukinja sredstva, tankovski se hvali, da jih bodo v vojski zaposlili še več. Športnikov, da ne bo pomote;)

Koga bi po taki logiki še zaposlili nekje v sferi javnega?

— Miha Šalehar (@toplovodar) January 18, 2022

Decembra je ameriška vesoljska agencija Nasa ustanovila delovno skupino znanstvenikov in duhovnih strokovnjakov različnih religij, ki bo skušala dognati in napisati protokole za trenutek, ko bomo ugotovili, da nismo sami v vesolju. Za stik. Pravijo, da se lahko zgodi čez sto let, lahko pa prihodnji teden. Pri stotih milijardah zvezd samo v naši galaksiji, ki je del naslednjih stotih milijard galaksij, je ideja, da smo sami, matematično precej naivna. Zato so far, rabin in imam že sklenili, da konflikta med vero v vesoljce in Boga ni. Preostala navodila za uporabo spoznanja o vesoljkah in vesoljcih bodo na voljo do konca prihodnjega leta. Nasin projekt zveni kot vic, čeprav je vse res, ponuja pa dobro platformo za razmislek. Si lahko predstavljaš, da boš prav ti tista ali ti tisti, ki naletiš na nezemeljsko bitje? Kaj bi mu v tem norem letu povedala, ko te vpraša, kje je in s kom ima opravka?

Kaj boste o nas povedali vesoljcem, ko pridejo in začnejo spraševat neprijetna vprašanja? Kaj bi jih vprašali, kako bi opisali našo vrsto in koga bi poslali tja gor?

Decembra je ameriška vesoljska agencija Nasa ustanovila delovno skupino znanstvenikov in duhovnih strokovnjakov različnih religij, ki bo skušala dognati in napisati protokole za trenutek, ko bomo ugotovili, da nismo sami v vesolju. Za stik. Pravijo, da se lahko zgodi čez sto let, lahko pa prihodnji teden. Pri stotih milijardah zvezd samo v naši galaksiji, ki je del naslednjih stotih milijard galaksij, je ideja, da smo sami, matematično precej naivna. Zato so far, rabin in imam že sklenili, da konflikta med vero v vesoljce in Boga ni. Preostala navodila za uporabo spoznanja o vesoljkah in vesoljcih bodo na voljo do konca prihodnjega leta. Nasin projekt zveni kot vic, čeprav je vse res, ponuja pa dobro platformo za razmislek. Si lahko predstavljaš, da boš prav ti tista ali ti tisti, ki naletiš na nezemeljsko bitje? Kaj bi mu v tem norem letu povedala, ko te vpraša, kje je in s kom ima opravka?

#Nebuloze na @Val202!

Kaj boste o nas povedali vesoljcem, ko pridejo in začnejo spraševat neprijetna vprašanja?

NASA je vzpostavila delovno skupino, ki se ukvarja s protokoli za prvi "stik". Zdaj, ko imamo super teleskop, je samo še vprašanje časa.

— Miha Šalehar (@toplovodar) January 11, 2022

Čas ledvenega špeha, kot rečemo prvim dnem leta, tradicionalno pripada prelomljenim novoletnim zaobljubam. To so dnevi, ko se zavemo, da še naprej kadimo, jemo, pijemo, lažemo, igramo vlogo žrtve, ... in da so minili že štirje dnevi leta, ki je obetalo, mi pa še vedno nismo začeli teči, brati, bolj zgodaj vstajati ... Zavedamo se, da so spremembe nujne. Sploh zdaj, ko smo živeli in preživeli poučno leto 2021. Toda kako bomo v nekaj boljšega spremenili svet, če ne zmoremo niti sebe? Zakaj so spremembe tako naporne, da jih tudi silvestrske zaobljube ne pričarajo, in kako jih vendarle doseči, nam bo povedala športna psihologinja dr. Tanja Kajtna.

Nebuloze plus s psihologinjo dr. Tanjo Kajtna o novoletnih zaobljubah, o tem, zakaj se jih tako težko držimo, ter spreminjanju navad

Čas ledvenega špeha, kot rečemo prvim dnem leta, tradicionalno pripada prelomljenim novoletnim zaobljubam. To so dnevi, ko se zavemo, da še naprej kadimo, jemo, pijemo, lažemo, igramo vlogo žrtve, ... in da so minili že štirje dnevi leta, ki je obetalo, mi pa še vedno nismo začeli teči, brati, bolj zgodaj vstajati ... Zavedamo se, da so spremembe nujne. Sploh zdaj, ko smo živeli in preživeli poučno leto 2021. Toda kako bomo v nekaj boljšega spremenili svet, če ne zmoremo niti sebe? Zakaj so spremembe tako naporne, da jih tudi silvestrske zaobljube ne pričarajo, in kako jih vendarle doseči, nam bo povedala športna psihologinja dr. Tanja Kajtna.

Z avtomobilom imamo pri nas poseben odnos, nekateri se iz spoštovanja do germanskih inženirjev pri vstopu v posvečen prostor za volanom celo preobujejo v copate. Radi jih imamo. Tako radi, da se petina slovenskih voznic in voznikov z avtomobili vozi po opravkih, ki so krajši od kilometra. Tako radi jih imamo, da so mesta in primestni zaselki samo še neskončni tlorisi pločevine, s katero sebi in okolici dokazujemo, da nam gre dobro. Da smo avtomobilska družba, si dokažemo tudi vsakič, ko je sneg; saj se površine za pešce in kolesa v povprečju očistijo dobrih 24 ur za cestami. Kaj nam pa bodo, če imamo avto? Povejte, kaj bi se moralo zgoditi, da bi šli v trgovino, ki je kilometer in pol od bloka, peš ali s kolesom, če že v službo ne gre?

Izpovedi, priznanja in opravičevanja vseh nas, ki grešimo, ko z avtom prevozimo razdaljo, namesto, da bi šli peš

Z avtomobilom imamo pri nas poseben odnos, nekateri se iz spoštovanja do germanskih inženirjev pri vstopu v posvečen prostor za volanom celo preobujejo v copate. Radi jih imamo. Tako radi, da se petina slovenskih voznic in voznikov z avtomobili vozi po opravkih, ki so krajši od kilometra. Tako radi jih imamo, da so mesta in primestni zaselki samo še neskončni tlorisi pločevine, s katero sebi in okolici dokazujemo, da nam gre dobro. Da smo avtomobilska družba, si dokažemo tudi vsakič, ko je sneg; saj se površine za pešce in kolesa v povprečju očistijo dobrih 24 ur za cestami. Kaj nam pa bodo, če imamo avto? Povejte, kaj bi se moralo zgoditi, da bi šli v trgovino, ki je kilometer in pol od bloka, peš ali s kolesom, če že v službo ne gre?

#Nebuloze na @Val202 !

MOBILNA SPOVED

Vaš najkrajši opravek z avtom je znašal koliko metrov? In zakaj?

Petina se nas vozi manj kot kilometer, pravi raziskava. Laže?

Evo ga, iskreni rekorder!

— Miha Šalehar (@toplovodar) December 14, 2021

Priznam, da se prevec vozim. Evo, priznam, da se povsod peljem s svojim avtom. Le do soseda grem peš na pivo.

— pravi_blondie iz zahoda (@RealPS17) December 14, 2021

Verjamem, da so te včasih čudno gledali, če si na tako kratke razdalje prišel z avtom. Zdaj me čudno gledajo, ker se v službo pripeljem s kolesom, kjer sem označen kot "alternativec". Kam smo prišli?

— My personal self (@Osemka8) December 14, 2021

S plemenitim namenom ločevanja odpadkov dobrih sto metrov do ekološkega otoka.

— Urtica dioica (@Urticadioica3) December 14, 2021

Oglasi na spletu postajajo vse bolj agresivni, abotni in pretirano prisotni. Youtube ti med ogledom filmčka o smučanju ali ribolovu v istem dnevu še enajstič postreže z Bizovičarjem in Pacom, čeprav si ju že sit. Ko ugotoviš, da je edini način, da se Lada in Paca znebiš, vplačilo naročnine ali nakup plačljive verzije, postane jasno, na kakšni ideji temeljijo te rabote. V resnici ti z oglasi namenoma nasilno težijo, da ti lahko proti plačilu ponudijo zaščito pred njimi. Mafijske združbe jugoslovanskega porekla tej tehniki reševanja problemov, ki ti jih vsilijo same, rečejo "reket". V resnici pa gre za paradoks: platforme računajo oglaševanje prodajalcem, da vam gredo z oglasi na živce, da kupite vsebine brez njih!? Pa naj razume, kdor more. Kaj vse ste že plačali, ker so vam šli oglasi na živce? Koliko na mesec ste pripravljeni dati za izkušnjo pametnega telefona brez oglasov?

Oglasi na digitalnih platformah imajo zadnje čase mlade. Njihov predlog je: plačajte, pa vam damo mir. Kaj je vaša taktika, da se zavarujete pred njimi?

Oglasi na spletu postajajo vse bolj agresivni, abotni in pretirano prisotni. Youtube ti med ogledom filmčka o smučanju ali ribolovu v istem dnevu še enajstič postreže z Bizovičarjem in Pacom, čeprav si ju že sit. Ko ugotoviš, da je edini način, da se Lada in Paca znebiš, vplačilo naročnine ali nakup plačljive verzije, postane jasno, na kakšni ideji temeljijo te rabote. V resnici ti z oglasi namenoma nasilno težijo, da ti lahko proti plačilu ponudijo zaščito pred njimi. Mafijske združbe jugoslovanskega porekla tej tehniki reševanja problemov, ki ti jih vsilijo same, rečejo "reket". V resnici pa gre za paradoks: platforme računajo oglaševanje prodajalcem, da vam gredo z oglasi na živce, da kupite vsebine brez njih!? Pa naj razume, kdor more. Kaj vse ste že plačali, ker so vam šli oglasi na živce? Koliko na mesec ste pripravljeni dati za izkušnjo pametnega telefona brez oglasov?

Stanovanje so slabe sanje. Sploh v Ljubljani, kjer kvadrati žanjejo rekorde in se tudi enote socialističnih blokov vzpenjajo prek treh stotakov po tisoč. Mladi z relativno dobrimi plačami gledajo v tla, ko jim na banki povedo, da ne bo šlo, ali pa omedlijo, ko jih obvestijo o višini mesečnega obroka. Samski, prekarni, za kredit prestari in podobno zavoženi primerki izpadejo iz igre za kvadrate varnosti že v štartu. Med tem gredo na drugem koncu mesta luksuzne enote za pol milijona in več kot vroče žemljice. Cene pa rastejo. Tudi v okolici mest. In bodo še rasle. Kako vi razumete stampedo cen nepremičnin? Imate kako idejo, kako priti do sedemdesetih kvadratov sreče, na da bi zanje žrtvoval življenje? Ker v resnici ga!

Z mladimi o načrtih za nepremičninsko prihodnost. Od življenja v skupnosti s cimri, do sprijaznjenja z usodo, da nikoli ne bodo lastniki ničesar

Stanovanje so slabe sanje. Sploh v Ljubljani, kjer kvadrati žanjejo rekorde in se tudi enote socialističnih blokov vzpenjajo prek treh stotakov po tisoč. Mladi z relativno dobrimi plačami gledajo v tla, ko jim na banki povedo, da ne bo šlo, ali pa omedlijo, ko jih obvestijo o višini mesečnega obroka. Samski, prekarni, za kredit prestari in podobno zavoženi primerki izpadejo iz igre za kvadrate varnosti že v štartu. Med tem gredo na drugem koncu mesta luksuzne enote za pol milijona in več kot vroče žemljice. Cene pa rastejo. Tudi v okolici mest. In bodo še rasle. Kako vi razumete stampedo cen nepremičnin? Imate kako idejo, kako priti do sedemdesetih kvadratov sreče, na da bi zanje žrtvoval življenje? Ker v resnici ga!

Lokalni mit pravi, da tod živeči od nekdaj kršimo pravila. Že od takrat, ko je Martin Krpan tovoril angleško sol, čeprav je vedel, da to ni prav. Tudi mi vemo, da je zelo zelo narobe, če kršimo pravila epidemije. Pa jih. Skoraj vsi. In skoraj vsak na svoj način. Če bi jih spoštovali, danes ne bi bili, kjer smo. Samo zasačena zdravnika naj bi izdala 10.000 lažnih potrdil, da o sestrinih QR-kodah, obdelavi fotografij, ponarejenih SMS-ih in odvisnikih, ki so se cepili namesto nas, ne govorimo. Velika množica na tak način vsak dan hodi mimo pravil. Premajhna, da bi jo lahko imenovali peščica. To smo mi. Prva oseba množine. Zato bodite iskreni in povejte, kako ste vi prevarali sistem? Kako ga kršite? In kako shajati z idejo, da smo vsi po malem vsak svoj delček v plazu razlogov, da imamo stanje, kakršnega imamo? Vam je že kaj žal?

O pandemičnih vidikih nategovanja pravil in dogovorov: photoshop hitrega testa, džankijev ubod, QR koda od bratranca ...

Lokalni mit pravi, da tod živeči od nekdaj kršimo pravila. Že od takrat, ko je Martin Krpan tovoril angleško sol, čeprav je vedel, da to ni prav. Tudi mi vemo, da je zelo zelo narobe, če kršimo pravila epidemije. Pa jih. Skoraj vsi. In skoraj vsak na svoj način. Če bi jih spoštovali, danes ne bi bili, kjer smo. Samo zasačena zdravnika naj bi izdala 10.000 lažnih potrdil, da o sestrinih QR-kodah, obdelavi fotografij, ponarejenih SMS-ih in odvisnikih, ki so se cepili namesto nas, ne govorimo. Velika množica na tak način vsak dan hodi mimo pravil. Premajhna, da bi jo lahko imenovali peščica. To smo mi. Prva oseba množine. Zato bodite iskreni in povejte, kako ste vi prevarali sistem? Kako ga kršite? In kako shajati z idejo, da smo vsi po malem vsak svoj delček v plazu razlogov, da imamo stanje, kakršnega imamo? Vam je že kaj žal?

V zadnjih tednih se ne stopnjuje samo epidemija, ampak tudi afere, na katere smo v primerjavi z virusom postali tako rekoč imuni. Bizarna kadrovanja, upravljanje epidemije ob pomoči poklicnih ljubimcev, prisluhi s sodniškimi testisi in podobno si sledijo s silovitim tempom; na koncu pa človek izve še to, da je Tone solarni vizionar energetske prihodnosti in da ni več Janezov. Narobe svet. Smo bili od nekdaj banana republika ali smo to postali čez noč? Kaj pa če so res vsega krivi mediji, Šarec in avtorica sovice Oke? O tem, kje živimo, smo govorili s prekaljenim poznavalcem hitropotezne zgodovine Alijem Žerdinom, novinarjem časopisa Delo.

O tem Nebuloze plus razpravljajo s prekaljenim poznavalcem hitropotezne zgodovine Alijem Žerdinom

V zadnjih tednih se ne stopnjuje samo epidemija, ampak tudi afere, na katere smo v primerjavi z virusom postali tako rekoč imuni. Bizarna kadrovanja, upravljanje epidemije ob pomoči poklicnih ljubimcev, prisluhi s sodniškimi testisi in podobno si sledijo s silovitim tempom; na koncu pa človek izve še to, da je Tone solarni vizionar energetske prihodnosti in da ni več Janezov. Narobe svet. Smo bili od nekdaj banana republika ali smo to postali čez noč? Kaj pa če so res vsega krivi mediji, Šarec in avtorica sovice Oke? O tem, kje živimo, smo govorili s prekaljenim poznavalcem hitropotezne zgodovine Alijem Žerdinom, novinarjem časopisa Delo.

"Slovenija ni banana, ampak mutantska republika. /.../  V časih, ki niso najbolj simpatični, se je okrepil tudi imunski sistem družbe. Sodstvo kar naenkrat od sebe daje sodbe, za katere bi lahko rekli, da so kar pravilne. Republiki se res ne da vladati z dekreti. To ni velika modrost, ampak če sodna oblast to sporoči, to kaže, da imunski sistem družbe, države na neki ravni vendarle deluje. Mediji pa smo vseeno blizu temu imunskemu sistemu."

V Ljubljani poleg vrha tretjega vala poteka še evropski simpozij hrane, na katerem bodo Michelinovi lavreati in lavreatke s poznavalci in poznavalkami razmišljali o hrani v čudoviti trajnostni prihodnosti. Ker sta za nami skoraj dve leti karanten, ki so iz ljubega dolgčasa skovale nov trend objavljanja domačih kuharskih mojstrovin na družbenih omrežjih, je Nebuloze zanimalo, kakšen je vaš novopečeni odnos do kulinarike. Je polmer zrezka ali pice še vedno ključna vrednota? Na kakšni višini leta vašemu okusu ljuba kulinarika? Kakšna (ne katera!) je za vas "dobra gostilna"? Ali drži, kar pravi Andrej z Gorenjske, da jih je "vse manj"?

Nebuloze zanima, kakšen je vaš novopečeni odnos do kulinarike

V Ljubljani poleg vrha tretjega vala poteka še evropski simpozij hrane, na katerem bodo Michelinovi lavreati in lavreatke s poznavalci in poznavalkami razmišljali o hrani v čudoviti trajnostni prihodnosti. Ker sta za nami skoraj dve leti karanten, ki so iz ljubega dolgčasa skovale nov trend objavljanja domačih kuharskih mojstrovin na družbenih omrežjih, je Nebuloze zanimalo, kakšen je vaš novopečeni odnos do kulinarike. Je polmer zrezka ali pice še vedno ključna vrednota? Na kakšni višini leta vašemu okusu ljuba kulinarika? Kakšna (ne katera!) je za vas "dobra gostilna"? Ali drži, kar pravi Andrej z Gorenjske, da jih je "vse manj"?

Še pomnite, kako apokaliptično ste se počutili v marcu 2020: toaletni papir, testenine in buteljke na rezervi, namestitev zooma, kruh z drožmi ter igranje kitare na balkonu? Po letu in tri četrt smo po eni strani utrujeni in naveličani, po drugi pa prekaljene stare borke in borci, ki tegobe, ki nam jih bogovi mikrobiologije in okorni ukrepatorji mečejo na pot, obvladujemo s stoičnim sarkazmom. Kaj vam pomeni morebiten nov lockdown, ki se zna spet zavleči? Kako čutite ob njem? S kakimi strategijami se spopadate s to idejo?

Nebuloze preverjajo, kakšno je razpoloženje starih bork in borcev pandemije pred novimi 14 dnevi, ki se bodo zavlekli

Še pomnite, kako apokaliptično ste se počutili v marcu 2020: toaletni papir, testenine in buteljke na rezervi, namestitev zooma, kruh z drožmi ter igranje kitare na balkonu? Po letu in tri četrt smo po eni strani utrujeni in naveličani, po drugi pa prekaljene stare borke in borci, ki tegobe, ki nam jih bogovi mikrobiologije in okorni ukrepatorji mečejo na pot, obvladujemo s stoičnim sarkazmom. Kaj vam pomeni morebiten nov lockdown, ki se zna spet zavleči? Kako čutite ob njem? S kakimi strategijami se spopadate s to idejo?

Politična odgovornost je postala le še nostalgičen spomin na naivne čase odstopanja zaradi sendvičev. Prevzame je nihče več, ker ni potrebe, ker vsi verjamejo da "delajo dobro". Nebuloze razmišljajo, da popolnoma odsotnost prevzemanja odgovornosti najverjetneje izvira iz pomanjkanja znanja in tehnike. Spoštovane in cenjeni, prosimo vas, da delite z njimi vaše osebne prigode, ki so vas kdaj v življenju vodile v to, da prevzamete odgovornost. Kako ste to storili, ko ste zamudili v služno, ko so vas dobili na laži, ko ste izsilili prednost, napihali policistu, parkirali na mesto za invalide...? Hvala za zgodbe. Hvaležni vam bodo!

Kdaj ste nazadnje prevzeli odgovornost, kako ste se ob tem počutili in zakaj se v Sloveniji zdi, kot da smo nanjo pozabili?

Politična odgovornost je postala le še nostalgičen spomin na naivne čase odstopanja zaradi sendvičev. Prevzame je nihče več, ker ni potrebe, ker vsi verjamejo da "delajo dobro". Nebuloze razmišljajo, da popolnoma odsotnost prevzemanja odgovornosti najverjetneje izvira iz pomanjkanja znanja in tehnike. Spoštovane in cenjeni, prosimo vas, da delite z njimi vaše osebne prigode, ki so vas kdaj v življenju vodile v to, da prevzamete odgovornost. Kako ste to storili, ko ste zamudili v služno, ko so vas dobili na laži, ko ste izsilili prednost, napihali policistu, parkirali na mesto za invalide...? Hvala za zgodbe. Hvaležni vam bodo!

Kdor je bil zadnje čase na bencinski črpalki, je ugotovil, da je vrag cene odnesel v nebo. Za tretjino se bodo podražili tudi drugi energenti. Dobro obveščeni viri pravijo, da je med njimi tudi bukovina. Tem trendom med drugimi sledi blagajna v lokalni trgovini. Vse se draži, a ostanimo pri energentih. Ali bomo temu rekli energetska kriza, koronska inflacija ali kaj tretjega, še ne vemo, se pa dogaja in bojimo se, da je to šele začetek. Nebuloze tokrat preverjajo, ali že imate družinsko ali osebno strategijo za cenovno vnebovzetje energentov? Peč na drva? Kolektivna vožnja v službo? Električni avto? Izolacija? Selitev?

Energenti gredo v nebo, tudi zaključni pisk v trgovini je vedno bolj boleč. Nebuloze zanima, kakšne protikrizne ukrepe ste že sprejeli in zakaj

Kdor je bil zadnje čase na bencinski črpalki, je ugotovil, da je vrag cene odnesel v nebo. Za tretjino se bodo podražili tudi drugi energenti. Dobro obveščeni viri pravijo, da je med njimi tudi bukovina. Tem trendom med drugimi sledi blagajna v lokalni trgovini. Vse se draži, a ostanimo pri energentih. Ali bomo temu rekli energetska kriza, koronska inflacija ali kaj tretjega, še ne vemo, se pa dogaja in bojimo se, da je to šele začetek. Nebuloze tokrat preverjajo, ali že imate družinsko ali osebno strategijo za cenovno vnebovzetje energentov? Peč na drva? Kolektivna vožnja v službo? Električni avto? Izolacija? Selitev?

#Nebuloze na @Val202 ob 8h pozdravljajo novo krizo!
Energenti gredo v nebo, tudi zaključni pisk v trgovini je vedno bolj boleč.

Kakšne protikrizne urkepe ste že sprejeli?

Iščemo prdeloge za ime krize. Ker tisti, ki pravijo, da nam gre dobro, še tuhtajo.

— Miha Šalehar (@toplovodar) October 19, 2021

Politiki so jo oklicali #GospodarskaRast and I think it's beautiful!

— Alen394 (@Alen394) October 19, 2021

Kriza nezaupanja se poglablja. Nihče več nikomur ne verjame. Ljudje klasične medije obtožujejo laganja, zavajanja in manipulacije v imenu ekonomskih in političnih centrov moči. Včasih po pravici, včasih po krivici. Mnogi zato po resnico bežijo na družbena omrežja, kjer je vse res – kjer je tudi zemlja lahko ravna in kjer bolezni zlahka ne obstajajo, če za potrebe teze zbereš dovolj sledilcev/všečkov/pozornosti. Z novinarjem Lenartom J. Kučićem se bodo Nebuloze teden po padcu Facebooka pogovorile o tem, kak je v teh čudnih časih potencial družbenih omrežij. Za dobro. In za slabo. Kaj pa vi mislite?

V Nebulozah plus z Lenartom Kučićem o Facebooku in njegovi družbeni moči. Od optimizma arabske pomladi, prek brexita in Trumpa, do ljubljanske ulične plinarne

Kriza nezaupanja se poglablja. Nihče več nikomur ne verjame. Ljudje klasične medije obtožujejo laganja, zavajanja in manipulacije v imenu ekonomskih in političnih centrov moči. Včasih po pravici, včasih po krivici. Mnogi zato po resnico bežijo na družbena omrežja, kjer je vse res – kjer je tudi zemlja lahko ravna in kjer bolezni zlahka ne obstajajo, če za potrebe teze zbereš dovolj sledilcev/všečkov/pozornosti. Z novinarjem Lenartom J. Kučićem se bodo Nebuloze teden po padcu Facebooka pogovorile o tem, kak je v teh čudnih časih potencial družbenih omrežij. Za dobro. In za slabo. Kaj pa vi mislite?

#Nebuloze na @Val202 bodo danes #plus;)

Z @ljkucic bova kako rekla o tem, kako FB in ostala družbena omrežja vplivajo na to, da se imamo v tem času tako zelo lepo!

Kaj pa vi mislite?

— Miha Šalehar (@toplovodar) October 12, 2021

''Mark Zuckerberg ne bi mogel rešiti sveta, lahko bi pa zmanjšal škodo. Saj največ sprememb ne narediš s spodbujanjem utopičnih ciljev, ampak s tem, da preprečiš čimveč slabih stvari.'' - Lenart J. Kučić

Ljubljanski mestni svetniki so odobrili graditev še enega nakupovalnega središča. Očitno potrebujemo vsaj še eno. Saj veste: temu pritrjujeta ponudba in povpraševanje, bodo rekli, če jih boste vprašali. Tudi sicer se Slovenke in Slovenci ponašamo z nadpovprečnim številom nakupovalnih površin na glavo prebivalke ter smo v samem evropskem vrhu. Nebuloze tokrat premišljujejo to tipično župansko vizijo slovenskega blagostanja in vam tokrat zastavljajo vprašanje, na katero bo sicer odgovorjeno, ko bo, žal, prepozno: Koliko nakupovalnih središč še potrebujemo? Kdaj jih bo dovolj?

Ljubljanski mestni svetniki so spet odobrili nov trgovski center. Nebuloze o tem, ali ga rabimo, koliko si jih še želimo in kaj nam njihova številčnost sporoča

Ljubljanski mestni svetniki so požegnali še eno nakupovalno središče. Očitno potrebujemo vsaj še enega. Saj veste: temu pritrjujeta ponudba in povpraševanje, bodo rekli, če jih boste vprašali. Tudi sicer se Slovenke in Slovenci ponašamo z nadpovprečnim številom nakupovalnih površin na glavo prebivalke in smo v samem evropskem vrhu. Nebuloze tokrat premišljujejo to tipično župansko vizijo slovenskega blagostanja in vam tokrat zastavljajo vprašanje, ki bo sicer odgovorjeno, ko bo žal prepozno: Koliko nakupovalnih centrov še potrebujemo? Kdaj jih bo dovolj?

#Nebuloze na @Val202 ! Brali smo, da so ljubljanski mestni svetniki spet požegnali nov šoping center. Tudi v Kranju in Novem mestu imajo mlade. #Nebzuloze vas sprašujejo, kdaj jih bo za vaš okus dovolj? Če menite, da jih je že dovolj, pa nekaj ne štima. Kaj?

— Miha Šalehar (@toplovodar) October 5, 2021

Dokler shopping centre dojemamo kot drugi dom, prostor za preživljanje prostega časa, zatočišče pred realnostjo... jih ne bo nikoli dovolj. V osnovi gre, žal, za patologijo naše družbe.

— Nenad Mrdakovic (@nenadmrdakovic) October 5, 2021

Vsak tak SC je tempelj plastike in neumnih odločitev posameznika. Simptom današnjega časa. Troši in se poneumljaj. Socialno in ekološko tkivo družbe pa razpada, tudi zaradi poplave tega sranja, ki odtujuje ljudi in uničuje planet in življenja ki proizvajajo šit, ki se tam prodaja

— Tim Turk Dermastia (@Etturk) October 5, 2021

to so novodobne katedrale. tja hodijo ljudje z mizernimi plačami iskat občutek, da so vredni več. trans.

— Zoltan Drevisch (@drevisch) October 5, 2021

Ne bom se cepil! Ne bom se testirala! Ne bom nosil maske! Ne bom prebolela! Ne bom upoštevala priporočil! Ne bom v karanteni! Ne bom se držala pravil! Bodimo iskreni, takšne ideje obhajajo nas same, čeprav raje s prstom kažemo na druge. Je pa nespoštovanje vseh naštetih priporočil in zapovedi, ki so nam na voljo, bolj kot ne razlog, da smo, kjer pač smo. Vse skupaj zelo spominja na odnos med starši, ki vedo, kaj je dobro, in otrokom, ki noče jesti solate, brokolijeve juhe in odločno odklanja čelado, ko gre v tretji razred s skirojem. Zatorej Nebuloze predlagajo vzporednico: Kako otroke prepričate, naj jedo solato? Kako jim dopoveste, da je čelada na skiroju prava odločitev? Kako ste dosegli, da si zvečer umijejo zobe, ker je zanje dobro? In pa, da ne pozabimo, kako bi po tej analogiji učinkovito prepričali ljudi, naj sprejmejo eno do možnosti zaščite sebe in drugih?

Vzporednice med otroško neposlušnostjo in neupoštevanjem ukrepov

Ne bom se cepil! Ne bom se testirala! Ne bom nosil maske! Ne bom prebolela! Ne bom upoštevala priporočil! Ne bom v karanteni! Ne bom se držala pravil! Bodimo iskreni, takšne ideje obhajajo nas same, čeprav raje s prstom kažemo na druge. Je pa nespoštovanje vseh naštetih priporočil in zapovedi, ki so nam na voljo, bolj kot ne razlog, da smo, kjer pač smo. Vse skupaj zelo spominja na odnos med starši, ki vedo, kaj je dobro, in otrokom, ki noče jesti solate, brokolijeve juhe in odločno odklanja čelado, ko gre v tretji razred s skirojem. Zatorej Nebuloze predlagajo vzporednico: Kako otroke prepričate, naj jedo solato? Kako jim dopoveste, da je čelada na skiroju prava odločitev? Kako ste dosegli, da si zvečer umijejo zobe, ker je zanje dobro? In pa, da ne pozabimo, kako bi po tej analogiji učinkovito prepričali ljudi, naj sprejmejo eno do možnosti zaščite sebe in drugih?

#Nebuloze na @Val202 ! Ne bom se cepil, ne bom se testirala, ne bom v karanterni, nočem maske, men ne bo noben govoru...

Situacija spominja na odnos staršev in otrok.

Kako pa otrokom dopoveste, kaj je dobro zanje? Kako udejanite špinačo v trebuščku in čelado na skiroju?

— Miha Šalehar (@toplovodar) September 21, 2021

V neki soseski stanovalce blokov motijo glasni otroci v na novo zgrajenem kolesarskem parku in bi raje videli, če bi bili doma za računalnikom, kamor spadajo; v drugi jih spet moti mladina, saj so prenovili igrišče, poleg postavili klopce in so zdaj pač tam; na Obali ljudi motijo turisti v kopalkah, nekje drugje so problem delavci, ki bodo prišli od drugod osvajat njihove hčere; sosedo nad nami moti, kadar kadimo na balkonu; soseda pod nami pa naši otroci, ki za njegov okus hodijo preveč po petah ... Vse nas moti, še do električnih skirojev in bluetooth zvočnikov nismo ravnodušni. Ko človek bere, kaj vse ljudi moti, si ne more kaj, da ne bi pomislil, da so male in velike stvari, ki nas motijo, v resnici temelj naših osebnih mizerij. Da ne bomo samo o pandemiji, jo danes izločimo. Kaj poleg covida bi moralo najprej izginiti iz vašega življenja, da bi bilo popolno? Kaj pa vas najbolj moti?

Ker je vse samo še PTC, covid, epidemija, pandemija, preverejamo, če gre komu sploh še kaj drugega na živce

V neki soseski stanovalce blokov motijo glasni otroci v na novo zgrajenem kolesarskem parku in bi raje videli, če bi bili doma za računalnikom, kamor spadajo; v drugi jih spet moti mladina, saj so prenovili igrišče, poleg postavili klopce in so zdaj pač tam; na Obali ljudi motijo turisti v kopalkah, nekje drugje so problem delavci, ki bodo prišli od drugod osvajat njihove hčere; sosedo nad nami moti, kadar kadimo na balkonu; soseda pod nami pa naši otroci, ki za njegov okus hodijo preveč po petah ... Vse nas moti, še do električnih skirojev in bluetooth zvočnikov nismo ravnodušni. Ko človek bere, kaj vse ljudi moti, si ne more kaj, da ne bi pomislil, da so male in velike stvari, ki nas motijo, v resnici temelj naših osebnih mizerij. Da ne bomo samo o pandemiji, jo danes izločimo. Kaj poleg covida bi moralo najprej izginiti iz vašega življenja, da bi bilo popolno? Kaj pa vas najbolj moti?

#Nebuloze bodo danes nostalgične. Ker je vse samo še PTC, covid, epidemija, pandemija, preverejamo, če gre komu sploh še kaj drugega na živce. Klasične stvari: mulci, sosed...

Kaj (razen covida) bi moralo izginiti iz vašega življenja, da bi bilo znosnejše?

Ob 8h na @Val202!!!

— Miha Šalehar (@toplovodar) September 14, 2021

Sirov burek. #nebuloze

— Ismet ???? (@IsmeTsHorjuLa) September 14, 2021

Vozniki na levem pasu avtoceste

— David Vegelj (@vegl) September 14, 2021

Jadrnice na morju in kolesarji na cesti! #jutro #Nebuloze

— R ⭕️ K (@rokschuster) September 14, 2021

Konstantno nerganje vseh nad vsem

— Marko Lisec (@MarkoLisec) September 14, 2021

Odnos med demokratično izvoljenimi in demosom se je v zadnjem času stopnjeval do te mere, da je vlada sprejela predlog za uveljavitev glob za nedostojno vedenje do nekaterih uradnih oseb. Poslanka, ki takšno uzakonjanje kulture dialoga podpira, ukrep utemeljuje s stavkom: “Ker se nič ne zgodi, si ljudje čedalje več dovolijo.” Če boste uradni osebi na ulici na nedostojen - karkoli že to pomeni - način povedali, kar si mislite, vas čaka med 500 in 1000 evri globe. Ali res potrebujemo tak zakon ali samo več manir? Imate kako idejo, kako umiriti žogo med “nami” in “njimi”?

Nebuloze ugotavljajo, kaj je nespodobno vedenje, kdaj se neprimerno obnašajo politiki in ali jih je dovoljeno ogovarjati na ulici

Odnos med demokratično izvoljenimi in demosom se je v zadnjem času stopnjeval do te mere, da je vlada sprejela predlog za uveljavitev glob za nedostojno vedenje do nekaterih uradnih oseb. Poslanka, ki takšno uzakonjanje kulture dialoga podpira, ukrep utemeljuje s stavkom: “Ker se nič ne zgodi, si ljudje čedalje več dovolijo.” Če boste uradni osebi na ulici na nedostojen - karkoli že to pomeni - način povedali, kar si mislite, vas čaka med 500 in 1000 evri globe. Ali res potrebujemo tak zakon ali samo več manir? Imate kako idejo, kako umiriti žogo med “nami” in “njimi”?

Zadnja leta je mogoče slišati mnoge zgodbe o tem, da se otroci ne morejo vpisati tja, kamor si želijo, ker imajo "preslabe" ocene. "Moj ni prišel na grafično oblikovanje!? Ker je prav dober, je lahko na oblikovni šoli vpisal samo fotografijo, ki pa ga ne zanima," je pred dnevi potarnala mati. "Naša ima petice in samo eno štirico, pa ni prišla tja, kamor si je želela," hlipa razočarani oče. Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Absolutne petice imajo prosto izbiro, medtem ko lahko mnogi z malenkost slabšim uspehom upanje na medicino, pravo in kar je podobnega opustijo. So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito? Je prav, da prihodnost mladini v veliki meri zabetoniramo že pri norih petnajstih? Vidite kakšno pametno alternativo?

So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito?

Zadnja leta je mogoče slišati mnoge zgodbe o tem, da se otroci ne morejo vpisati tja, kamor si želijo, ker imajo "preslabe" ocene. "Moj ni prišel na grafično oblikovanje!? Ker je prav dober, je lahko na oblikovni šoli vpisal samo fotografijo, ki pa ga ne zanima," je pred dnevi potarnala mati. "Naša ima petice in samo eno štirico, pa ni prišla tja, kamor si je želela," hlipa razočarani oče. Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Absolutne petice imajo prosto izbiro, medtem ko lahko mnogi z malenkost slabšim uspehom upanje na medicino, pravo in kar je podobnega opustijo. So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito? Je prav, da prihodnost mladini v veliki meri zabetoniramo že pri norih petnajstih? Vidite kakšno pametno alternativo?

Dobili smo nov zakon, da smo lahko na par semaforjev izobesili znak, da lahko zavijete pri rdeči luči desno, če tako želite. Če te želje ni, lahko tudi stojite. In ker nam pod Triglavom nikdar ni prav, se je spet vsul plaz kritik. Eni tarnajo, da je premalo takih semaforjev. Drugim se zdi, da jih je preveč, ker je vse skupaj itak odveč. Tretji pravijo, da ni prav, ker zavijanje v desno ni obvezno. Takih, ki bi v tem videli karkoli uporabnega, praktično ni. Vsaj na družbenih omrežjih. Nebuloze tokrat zanima vaš pogled na prometno protislovje, ki kljub odločni rdeči dovoljuje, da zavijemo desno, če želimo.

Nebuloze tokrat zanima vaš pogled na prometno protislovje, ki kljub odločni rdeči dovoljuje, da zavijemo desno, če želimo.

Dobili smo nov zakon, da smo lahko na par semaforjev izobesili znak, da lahko zavijete pri rdeči luči desno, če tako želite. Če te želje ni, lahko tudi stojite. In ker nam pod Triglavom nikdar ni prav, se je spet vsul plaz kritik. Eni tarnajo, da je premalo takih semaforjev. Drugim se zdi, da jih je preveč, ker je vse skupaj itak odveč. Tretji pravijo, da ni prav, ker zavijanje v desno ni obvezno. Takih, ki bi v tem videli karkoli uporabnega, praktično ni. Vsaj na družbenih omrežjih.

Letošnje olimpijske igre so poleg dobre bere barvnih kovin povzročile tudi silovite erupcije javnih čustev. Pozitivnih in negativnih. Kdor na družbenih omrežjih ni objavil točnih geografskih koordinat, kje je jokal ob kaki kolajni, je poletje vrgel stran. Bolj kot so se kovine žlahtnile, globlja je postajala navidezna vez med tistimi, ki se potijo pod našo zastavo, in javnostjo, ki je začela verjeti, da ti in te zmagujejo, ker oni navijajo. Uspehom je sledilo patetično obdobje vaških športnih zased oziroma sprejemov, kot se jim reče v bolj korektnem žargonu. Vsak, ki je imel pet minut časa, je pristavil svoj lonček pozornosti ali mnenja in še tukaj smo se spet skregali. Košarkarji so šli - raje kot na sprejem, k politikom in pred navijače - plesat s Severino. Mnogi so tiste, ki so jih še včeraj ljubili, nemudoma obsodili. Kakšna je po vašem mnenju dolžnost športnika do javnosti in nenazadnje države? In kaka je dolžnost javnosti in države do športnikov?

Kakšna je po vašem mnenju dolžnost športnika do javnosti in nenazadnje države? In kakšna je dolžnost javnosti in države do športnikov?

Letošnje olimpijske igre so poleg dobre bere barvnih kovin povzročile tudi silovite erupcije javnih čustev. Pozitivnih in negativnih. Kdor na družbenih omrežjih ni objavil točnih geografskih koordinat, kje je jokal ob kaki kolajni, je poletje vrgel stran. Bolj kot so se kovine žlahtnile, globlja je postajala navidezna vez med tistimi, ki se potijo pod našo zastavo, in javnostjo, ki je začela verjeti, da ti in te zmagujejo, ker oni navijajo. Uspehom je sledilo patetično obdobje vaških športnih zased oziroma sprejemov, kot se jim reče v bolj korektnem žargonu. Vsak, ki je imel pet minut časa, je pristavil svoj lonček pozornosti ali mnenja in še tukaj smo se spet skregali. Košarkarji so šli - raje kot na sprejem, k politikom in pred navijače - plesat s Severino. Mnogi so tiste, ki so jih še včeraj ljubili, nemudoma obsodili.

#Nebuloza na @Val202!

Po erupciji dobrih in slabih olimpijskih čustev tokrat o tem, kake so dolžnosti športnic do javnosti. In obratno;)

— Miha Šalehar (@toplovodar) August 17, 2021

Po vodnem referendumu smo se na hitro poklonili konsenzu, da mlade zanimajo zelene teme. Upanje, ki smo ga investirali v delnice ideje, da na mladih trajnostni svet stoji, je končno obrodilo tantieme. Nismo ga vrgli stran. Recikliralo se je. Nebuloze se bodo tokrat zapodile med tiste, na katerih svet stoji, in preverile, kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti. Je zeleno zgolj všečna drža, ki ji nihče več ne sme nasprotovati, ker to ni dobro, ali imamo dejansko opravka z generacijo, ki ji ni vseeno? Pustimo se presenetiti!

Kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti?

Po vodnem referendumu smo se na hitro poklonili konsenzu, da mlade zanimajo zelene teme. Upanje, ki smo ga investirali v delnice ideje, da na mladih trajnostni svet stoji, je končno obrodilo tantieme. Nismo ga vrgli stran. Recikliralo se je. Nebuloze se bodo tokrat zapodile med tiste, na katerih svet stoji, in preverile, kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti. Je zeleno zgolj všečna drža, ki ji nihče več ne sme nasprotovati, ker to ni dobro, ali imamo dejansko opravka z generacijo, ki ji ni vseeno? Pustimo se presenetiti!

"Če bi lahko naredila čisto karkoli, bi prepričala ljudi v tak bolj socializem oziroma to, da nakupovanje ni neka 'main' stvar v življenju."

Nastopilo je poletno “pandemično zatišje”, po dobrem letu v umetni komi se z muko na odre vračajo glasbenice, glasbeniki in drugi nastopajoči. V kakšni kondiciji so godba, godbeniki in tisti za odrom po letu covida? Smo kot država, družba in navsezadnje kot oboževalci dobro poskrbeli zanje? Je povpraševanje po dolgem obdobju abstinence večje? Je glasba manj samoumevna ali smo se na življenje brez koncertne socializacije preprosto navadili? O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, je v Nebulozah plus Mihi govoril z multigodbenikom Tadejem Koširjem.

O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, se v Nebulozah plus Mihi pogovarja z multigodbenikom Tadejem Koširjem

Nastopilo je poletno “pandemično zatišje”, po dobrem letu v umetni komi se z muko na odre vračajo glasbenice, glasbeniki in drugi nastopajoči. V kakšni kondiciji so godba, godbeniki in tisti za odrom po letu covida? Smo kot država, družba in navsezadnje kot oboževalci dobro poskrbeli zanje? Je povpraševanje po dolgem obdobju abstinence večje? Je glasba manj samoumevna ali smo se na življenje brez koncertne socializacije preprosto navadili? O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, je v Nebulozah plus Mihi govoril z multigodbenikom Tadejem Koširjem.

"Če se ne bi sami aktivirali in začeli ropotati naokrog, se ne bi čisto nič zgodilo. Bili smo spregledani./.../ Tudi zame je bilo to streznitveno obdobje. Obča javnost še vedno ne razume slovenskega glasbenika kot vrsto poklica, ampak ga še vedno dojema kot hobij."

Ko so proti prelomu tisočletja na hrvaških plažah začeli postrani gledati dekleta zgoraj brez, smo to pripisovali tradicionalni konservativnosti okolja, ki je po razpadu Juge, ko so se ljudje iz partije vračali v cerkve, spet dobila zalet. Zdaj vas na Hvaru čaka 500 evrov globe, če vas v mestu dobijo brez majice. "Dobre navade" so nalezljive, nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi pri nas. V Izoli in Bohinju. Na bohinjskem mostu so po novem prepovedane kopalke, na jezeru rožnati flamingi, ob jezeru pa glasba bluetooth zvočnikov? Izolani so kopalke prepovedali v mestu in celo zagrozili z globo, ki znaša 400 evrov. Šef bohinjskega turizma je idejo povzel takole: "Gre za spoštovanje prostora, v katerega vstopamo. Radi rečemo, da je naš prostor ena dnevna soba, in kultura slovenstva je sama po sebi že taka, da se vedno znova sezujemo, ko vstopamo v neki prostor." Kako kot gostje in/ali domačini gledate na trend spodobnostne regulacije?

Kaj porečete na prepoved rožnatih flamingov, bluetooth zvočnikov in pohajanja v kopalkah?

Ko so proti prelomu tisočletja na hrvaških plažah začeli postrani gledati dekleta zgoraj brez, smo to pripisovali tradicionalni konservativnosti okolja, ki je po razpadu Juge, ko so se ljudje iz partije vračali v cerkve, spet dobila zalet. Zdaj vas na Hvaru čaka 500 evrov globe, če vas v mestu dobijo brez majice. "Dobre navade" so nalezljive, nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi pri nas. V Izoli in Bohinju. Na bohinjskem mostu so po novem prepovedane kopalke, na jezeru rožnati flamingi, ob jezeru pa glasba bluetooth zvočnikov? Izolani so kopalke prepovedali v mestu in celo zagrozili z globo, ki znaša 400 evrov. Šef Bohinjskega turizma je idejo povzel takole: "Gre za spoštovanje prostora, v katerega vstopamo. Radi rečemo, da je naš prostor ena dnevna soba, in kultura slovenstva je sama po sebi že taka, da se vedno znova sezujemo, ko vstopamo v neki prostor."
Kako kot gostje in/ali domačini gledate na trend spodobnostne regulacije?

#Nebuloze na @Val202 !

Nespodobni turizem?

V Bohinju in Izoli prepovedali pohajanje v kopalkah. Jezerjani celo rožnate flaminge in bluetooth zvočnike na plaži. Na obali 400 eur za kavo zgoraj brez.

Kaj porečete? Turisti in domačini?

— Miha Šalehar (@toplovodar) June 15, 2021

Rade volje bi plačal 400 EUR, če bi imel zgornji del telesa tak, da bi na kavo hodil zgoraj brez. :)

— Jure Culiberg (@JTzuli) June 15, 2021

Posegaš v življenski prostor ljudi in ga ob tem ne spoštuješ. Ta parola je tu neveljavna. Layback attitude pa je tu najbolj kriv, ker si ljudje na obali vzamejo vec svobode kot si doma. Zato je pripeljalo do tega. Vem.

— Alen Jašarevič (@Alen394) June 15, 2021

Mah-vse skupaj mal slovenske hinavscine... Po drugi strani pa ja: TNP je samo en, bi bilo dobro staviti tudi malo na (ne)odgovornost vsakega posameznika, ki tja prihaja. Glede na to, da hodim tja ze leta, pa lahko zatrdim, da se 'tip civilizacije obiskovalcev' mocno spreminja...

— Lucija Kolar (@lucija_vk) June 15, 2021

Pred časom je vlada ustanovila strokovno skupino za gospodarjenje s konopljo. Kaj počnejo, ne vemo točno, je pa poudarek, kakopak, na medicinski uporabi. Diši po legalizaciji? Na daleč. Leta minevajo, stroka govori, svet se vse bolj sprošča; številne države so ugotovile, da ima zel, ki raste povsod, lahko pozitivne učinke na zdravje, pa tudi v blago "zadetost" se z njo ne zaziblješ nič bolj tvegano kot z uporabo tradicionalno legalnega alkohola. Da o pobranih davkih in kriminalcih, ki so zaradi legalizacije ostali brez dela, ne govorimo. Vendar smo v deželi, v kateri je govor o pitju celo v himni, do marihuane še vedno izjemno zadržani. Kljub domači poplavi alkohola, v zadnjem času pa tudi trdih drog, policija še vedno neizmerno uživa v zaseganju smotk trave mladini pred gimnazijami. Zatorej vas Nebuloze vabijo k premisleku. Če je trava prepovedana, ker je škodljiva; se spomnite še česa dovoljenega, vendar škodljivega, pa bi bilo lahko prepovedano? Pa alkohol ne velja, ker je odgovor prelahek. Kaj bi poleg trave s podobnimi kriteriji še lahko prepovedali?

Kako o prepovedanih stvareh razmišljamo danes?

Pred časom je vlada ustanovila strokovno skupino za gospodarjenje s konopljo. Kaj počnejo, ne vemo točno, je pa poudarek, kakopak, na medicinski uporabi. Diši po legalizaciji? Na daleč. Leta minevajo, stroka govori, svet se vse bolj sprošča; številne države so ugotovile, da ima zel, ki raste povsod, lahko pozitivne učinke na zdravje, pa tudi v blago "zadetost" se z njo ne zaziblješ nič bolj tvegano kot z uporabo tradicionalno legalnega alkohola. Da o pobranih davkih in kriminalcih, ki so zaradi legalizacije ostali brez dela, ne govorimo. Vendar smo v deželi, v kateri je govor o pitju celo v himni, do marihuane še vedno izjemno zadržani. Kljub domači poplavi alkohola, v zadnjem času pa tudi trdih drog, policija še vedno neizmerno uživa v zaseganju smotk trave mladini pred gimnazijami. Zatorej vas Nebuloze vabijo k premisleku. Če je trava prepovedana, ker je škodljiva; se spomnite še česa dovoljenega, vendar škodljivega, pa bi bilo lahko prepovedano? Pa alkohol ne velja, ker je odgovor prelahek. Kaj bi poleg trave s podobnimi kriteriji še lahko prepovedali?

#Nebuloze na @Val202 danes o konoplji. Vlada je ustanovila strokovno skupino, ki tuhta, kaj naj zdaj, ker smo menda res prestrogi.

Ker smo v odnosu do plevelares blago paranoični, vas "#Nebuloze sprašujejo:

Vam pride na pamet še kaka snov, ki je dovoljena, pa je večja štala?

— Miha Šalehar (@toplovodar) June 8, 2021

Mladi so nove vzornike našli v kriptomilijarderjih na Instagramu. Pravljice o tem, kako ti v "pravo" kriptovaluto vloženih trideset evrov omogoči penzijo s ferarijem na Baliju, so postale najstniška subkultura. Miti o malih zmagovalcih, ki so s trgovanjem dosegli, česar oče z delom nikdar ne bo, se širijo po vseh kvartih domovine. Kaj rečete sinu ali hčerki, ko pride z zamislijo, da bo obogatel/-la s kriptovalutami?

Kriptovalute kot subkultura mladih. Kaj rečete sinu ali hčerki, ko pride z zamislijo, da bo obogatela s kriptovalutami?

Mladi so nove vzornike našli v kriptomilijarderjih na Instagramu. Pravljice o tem, kako ti v "pravo" kriptovaluto vloženih trideset evrov omogoči penzijo s ferarijem na Baliju, so postale najstniška subkultura. Miti o malih zmagovalcih, ki so s trgovanjem dosegli, česar oče z delom nikdar ne bo, se širijo po vseh kvartih domovine. Kaj bi rekli hčerki, ko vas prosi, da ji s kartice naložite 100 za "trejdanje", ker se je odločila, da bo kriptomilijarderka?

#Nebuloze na @Val202 !

Kriptovalute kot subkultura mladih: "Trejdam, da bom pri 30h v penziji.."

Kaj bi rekli hčerki, ko vas prosi, da ji s kartice naložite 100 za "trejdanje", ker se je odločila, da bo kriptomilijarderka?

— Miha Šalehar (@toplovodar) June 1, 2021

stotke ji ne bi dala, ampak bi jo morala zaslužit, potem pa lahko kupi tudi kriptovalute...zakaj pa ne?

— Tam (@aramatmat) June 1, 2021

100 evrov takoj. Prvič, zadnjič, nikoli več.
Naj se poskusi v virtualni ekonomiji. Na lastnih napakah.
Bi ji pa povedal, da gre za moj zadnji podjetniški vložek.

— Igor Lipovšek (@vrssevnik) June 1, 2021

Razlogi, kot so hitra penzija in miljoni.. so bv. Za kaj naučiti se, pa ni tako slabo. Z veseljem bi dal 100, če bi želela.

— nikoD. (@nikoD69) June 1, 2021

Ker se vladajoči fantiči radi igrajo vojake, zdaj vabijo, naj se jim pridružijo tudi vaši sinovi. Na avtobusih mestnega prometa je te dni videti propagando, ki za prostovoljno služenje vojaškega roka obljublja 3000 evrov. Pod orožje vabijo tudi drugi mediji. Kot pa kaže, je vse bližje tudi zakon, ki bo obudil obvezno služenje vojaškega roka tudi v miru, "če se poslabša varnostno okolje." Kam pes puško moli, najbrž veste. Kako po skoraj dvajsetih letih miru gledate na uvedbo "službe domovini"? Kaj boste rekli sinu? In nenazadnje: glede na čase, ki delitve vlog na podlagi spola pretežno zanikajo, zakaj v vojsko ne bi poslali tudi svojih hčera?

Tokrat o obujanju vojaške obveznosti. Kaj o prisegi življenja domovini menijo mladi? Naj bo vojska obvezna tudi za punce?

Ker se vladajoči fantiči radi igrajo vojake, zdaj vabijo, naj se jim pridružijo tudi vaši sinovi. Na avtobusih mestnega prometa je te dni videti propagando, ki za prostovoljno služenje vojaškega roka obljublja 3000 evrov. Pod orožje vabijo tudi drugi mediji. Kot pa kaže, je vse bližje tudi zakon, ki bo obudil obvezno služenje vojaškega roka tudi v miru, "če se poslabša varnostno okolje." Kam pes puško moli, najbrž veste. Kako po skoraj dvajsetih letih miru gledate na uvedbo "službe domovini"? Kaj boste rekli sinu? In nenazadnje: glede na čase, ki delitve vlog na podlagi spola pretežno zanikajo, zakaj v vojsko ne bi poslali tudi svojih hčera?

#Nebuloze na @Val202 tokrat o obujanju vojaške obveznosti.

Kako ste kaj s prisego življenja domovini?

Naj bo vojska obvezna tudi za punce?

Ob 8h na @Val202 ;)

— Miha Šalehar (@toplovodar) May 25, 2021

Najprej smo dobili svet za debirokratizacijo, a učinki so še daleč, novih neživljenjskih predpisov, ki grenijo življenje vsakomur, ki bi v tej deželi kar koli počel, zlepa ne zmanjka. Izvide si med enotami zdravstvenega sistema še vedno raje pošiljamo s poštnimi golobi kot elektronsko pošto, izpit kategorije A pa zahteva vsaj tri osebne obiske upravne enote po pandemičnem režimu. No, da bo bolje, smo dobili še en strateški svet za digitalizacijo, ki z imenitnim imenom prav tako obljublja boljše življenje. Pravljicam pa zaradi izkušenj ne nasedamo več. Že začeli so tako nesrečno, da je izpadlo, kot da je Uber prvi potreben korak v digitalni napredek naše družbe. No, ker ste kot uporabniki javnih storitev očitno pametnejši, kot se zdite tistim, ki jih upravljajo, vas naprošamo, da nam odgovorite na nekaj vprašanj. Kaj bi uredili najprej in kako? Kje ste se nazadnje ukvarjali s predpotopno komplicirano birokracijo? Kaj si pod pojmom digitalizacija sploh predstavljate?

Kaj bi uredili najprej in kako?

Najprej smo dobili svet za debirokratizacijo, a učinki so še daleč, novih neživljenjskih predpisov, ki grenijo življenje vsakomur, ki bi v tej deželi kar koli počel, zlepa ne zmanjka. Izvide si med enotami zdravstvenega sistema še vedno raje pošiljamo s poštnimi golobi kot elektronsko pošto, izpit kategorije A pa zahteva vsaj tri osebne obiske upravne enote po pandemičnem režimu. No, da bo bolje, smo dobili še en strateški svet za digitalizacijo, ki z imenitnim imenom prav tako obljublja boljše življenje. Pravljicam pa zaradi izkušenj ne nasedamo več. Že začeli so tako nesrečno, da je izpadlo, kot da je Uber prvi potreben korak v digitalni napredek naše družbe. No, ker ste kot uporabniki javnih storitev očitno pametnejši, kot se zdite tistim, ki jih upravljajo, vas naprošamo, da nam odgovorite na nekaj vprašanj. Kaj bi uredili najprej in kako? Kje ste se nazadnje ukvarjali s predpotopno komplicirano birokracijo? Kaj si pod pojmom digitalizacija sploh predstavljate?

Ob dnevu upora proti okupatorju razmišljamo o uporu in njegovemu antipodu - odločitvi, da se nečemu ali nekomu z razlogom ne upreš. Ker je za nami na globalni ravni leto agresivnega spreminjanja okoliščin, ki smo jih prej imeli za normalne, vas sprašujemo, čemu vse se niste uprli? Še bolj prav pa bi bilo, če vas vprašamo, komu/čemu vse ste se v zadnjem letu brez upora podredili?

Ob dnevu upora proti okupatorju razmišljamo o uporu in njegovemu antipodu - odločitvi, da se nečemu ali nekomu z razlogom ne upreš

Ker je za nami na globalni ravni leto agresivnega spreminjanja okoliščin, ki smo jih prej imeli za normalne, vas sprašujemo, čemu vse se niste uprli? Še bolj prav pa bi bilo, če vas vprašamo, komu/čemu vse ste se v zadnjem letu brez upora podredili?

Prejšnji teden so poročali o novih kozolcih, ki so jih postavili na kmetijskih zemljiščih, z njih pa bo namesto sena bingljal Lado Bizovičar. Po Hofer ceni. Našo krajino, ki nam menda veliko pomeni, so oglasni panoji v zadnjih letih dobesedno prekrili s toplotnimi črpalkami, trampolini in teflonskimi ponvami. Predmestij in vasi se marsikje sploh ne vidi več. Še avtobusne postaje so postale nefunkcionalna reklamišča. In to v času neštetih medijev ter tarčnega digitalnega marketinga. Kdo vse to potrebuje? Čigav interes je zadaj? Zakaj se nič ne zgodi, čeprav ne bi bilo prav nobene škode, če bi se eksternemu oglaševanju za vselej odrekli? Kak pa je vaš odnos do jumbo epidemije? Vam ugaja, vas moti? Vas dejansko informira? Kaj taka epska nemarnost, ki se jo da brez škode bliskovito urediti, pove o družbi, ki tega ne stori? "Če te moti reklama na tv-ju, telefonu, jo zapreš, ugasneš. V javnem prostoru je pa to problem, ker gre za enosmerno komunikacijo. Panojem se ne moremo izognit. Mi rabimo pravico, ko smo lahko normalni državljani, ko nismo obravnavani kot kupci." - Darja Matjašec, krajinska arhitektka

Pogovor s krajinsko arhitektko Darjo Matjašec o reklamnih panojih, ki onesnažujejo naše vasi, mesta in poti

Prejšnji teden so poročali o novih kozolcih, ki so jih postavili na kmetijskih zemljiščih, z njih pa bo namesto sena bingljal Lado Bizovičar. Po Hofer ceni. Našo krajino, ki nam menda veliko pomeni, so oglasni panoji v zadnjih letih dobesedno prekrili s toplotnimi črpalkami, trampolini in teflonskimi ponvami. Predmestij in vasi se marsikje sploh ne vidi več. Še avtobusne postaje so postale nefunkcionalna reklamišča. In to v času neštetih medijev ter tarčnega digitalnega marketinga. Kdo vse to potrebuje? Čigav interes je zadaj? Zakaj se nič ne zgodi, čeprav ne bi bilo prav nobene škode, če bi se eksternemu oglaševanju za vselej odrekli? Kak pa je vaš odnos do jumbo epidemije? Vam ugaja, vas moti? Vas dejansko informira? Kaj taka epska nemarnost, ki se jo da brez škode bliskovito urediti, pove o družbi, ki tega ne stori?

"Če te moti reklama na tv-ju, telefonu, jo zapreš, ugasneš. V javnem prostoru je pa to problem, ker gre za enosmerno komunikacijo. Panojem se ne moremo izogniti. Mi rabimo pravico, ko smo lahko normalni državljani, ko nismo obravnavani kot kupci." - Darja Matjašec, krajinska arhitektka

Stroka opozarja, da bo imelo preteklo leto katastrofalen vpliv na gibalne sposobnosti otrok. Šolanje pred računalniškim zaslonom, prepoved druženja na prostem, zaprta otroška in športna igrišča, prepoved izvajanja športnih vadb in treningov … Menda bodo imeli zaradi tega vidno slabše možnosti, ko bodo vstopali na trg dela. Po drugi strani pa do nas prihajajo protislovna poročila, kako smo tod živeči v lanskem letu podrli vse rekorde pri nakupu športne opreme. Koles je zmanjkalo že pred poletjem, pred novim letom pa turnih smuči. Je mogoče sklepati, da smo obsedeni rekreativci in rekreativke, medtem ko smo lovili osebne rekorde, zanemarili lastne otroke? Ker so odpadle obšolske dejavnosti? Kak je vaš izgovor? Ali bolje: kaj ste vi počeli, da vam mladiči niso telesno zakrneli?

Kaj ste pa vi počeli, da vam mladiči niso telesno zakrneli?

Stroka opozarja, da bo imelo preteklo leto katastrofalen vpliv na gibalne sposobnosti otrok. Šolanje pred računalniškim zaslonom, prepoved druženja na prostem, zaprta otroška in športna igrišča, prepoved izvajanja športnih vadb in treningov … Menda bodo imeli zaradi tega vidno slabše možnosti, ko bodo vstopali na trg dela. Po drugi strani pa do nas prihajajo protislovna poročila, kako smo tod živeči v lanskem letu podrli vse rekorde pri nakupu športne opreme. Koles je zmanjkalo že pred poletjem, pred novim letom pa turnih smuči. Je mogoče sklepati, da smo obsedeni rekreativci in rekreativke, medtem ko smo lovili osebne rekorde, zanemarili lastne otroke? Ker so odpadle obšolske dejavnosti? Kak je vaš izgovor? Ali bolje: kaj ste vi počeli, da vam mladiči niso telesno zakrneli?

#Nebuloze na @Val202 o slabi gibalni formi otrok po enem letu kavča. Kako je mogoče, da smo starši, ki smo pokupili vse turne smuči in odtekli vse osebne rekorde, tako zamočili mladiče?

— Miha Šalehar (@toplovodar) April 13, 2021

medtem, ko so bli starši na razgrabljenih peciklih, so dal otrokom daljinca in junkfood, da so dal mir? ;)

— petra sovdat (@petrasovdat) April 13, 2021

Corona kriza je razkrila kako slabi starši smo in kako malo oz. sploh nič se ne ukvarjamo z svojimi otroki in kako smo oddujeni
Starši na veliko športamo otroke pa prepuščamo ekranom in za gibalno nesposobnost in debelost krivimo druge. Starši smo krivi nihče drug.

— Rajko Javornik (@RajkoJavornik) April 13, 2021

Ji rečem: jutri začneš z atletiko.
Oooo super pravi... in nadaljuje #roblox brez, da bi odmaknila pogled z ekrana!
Veselje pa táko! ?#Nebuloze

— R ⭕️ K (@rokschuster) April 13, 2021

Leto dni že pametujemo in modrujemo, pa se nič kaj dosti ne zgodi. Zapiramo, odpiramo, se zmerjamo, prelagamo odgovornost in tonemo. Več kot očitno je, da prave ideje nimajo. Mogoče pa jo imamo mi! Zato vas Nebuloze prisrčno prosijo, da jim pomagate iz zagate. Čeprav vas nikoli ne bo nihče nič vprašal, se vsaj urimo v tej igri. Če bi vas predsednik vlade prosil za en sam nasvet, kako rešiti godljo, iz katere ni videti izhoda, kaj bi mu rekli? Prvo pravilo: veljajo samo vsebinske ideje. Drugo pravilo: nasvet "naj odstopi" ne velja.

Nebuloze vas prosijo, da se za 5 minut uživite v vlogo predsednika in poveste, kaj bi bil vaš predlog za rešitev trenutne situacije

Leto dni že pametujemo in modrujemo, pa se nič kaj dosti ne zgodi. Zapiramo, odpiramo, se zmerjamo, prelagamo odgovornost in tonemo. Več kot očitno je, da prave ideje nimajo. Mogoče pa jo imamo mi! Zato vas Nebuloze prisrčno prosijo, da jim pomagate iz zagate. Čeprav vas nikoli ne bo nihče nič vprašal, se vsaj urimo v tej igri. Če bi vas predsednik vlade prosil za en sam nasvet, kako rešiti godljo, iz katere ni videti izhoda, kaj bi mu rekli? Prvo pravilo: veljajo samo vsebinske ideje. Drugo pravilo: nasvet "naj odstopi" ne velja.

#Nebuloze na @Val202 ! Če bi lahko dali en sam nasvet predsedniku vlade, bi mu rekli kaj?

Pravila igre:

1. Veljalo zgolj kontruktivni predlogi.

2. Odstop ne velja. Ker ne bo.

— Miha Šalehar (@toplovodar) April 6, 2021

Najprej kvalitetne hitre teste na razpolago vsem, za domačo uporabo (v stilu nosečniških tedtov), brezplačno. Vse odpreti. Predvsem pa z kvalitetno komunikacijo vzpodbujati državljane in državljanke h kvalitetnem varovanju zdravja.

— Aš Marko (@AsMarko7) April 6, 2021

A lahko prosim sprejmete zakon, ki prepoveduje pogrevanje zgodovine. Take izpred 80., 75., 50. ali 30. let!

— M (@miloskrizaj) April 6, 2021

Švedska.

— ales lisac (@aleslisac) April 6, 2021

Človek se brez svobodne volje rodi in živi v nekem času in prostoru. Tega ne izberemo sami, čeprav v času življenja lahko bolj ali manj vplivamo na kakovost skupnosti, v kateri smo se znašli. Vas, ki lahko v marcu tega leta tole berete, je doletela čast, da živite v Republiki Sloveniji. Je to sreča ali nesreča? Bi bili radi rojeni v drugem času? V nostalgični preteklosti ali utopični prihodnosti? Vas kdaj na tihem prime, da bi spokali kufre in šli? Kam in zakaj? Gostitelj Mihi je zadnjič prvič pomislil o premiku, zato bi Nebuloze rade ugotovile, ali je naše/vaše življenje v Sloveniji v tem času srečno (ali nesrečno)? Raziskava (v 95. državah) pravi, da smo na 26. mestu. Kaj pa vi porečete?

Po nedavni raziskavi smo po občutenju sreče na 26. mestu med 95. državami. Se samo delamo ali ste res?

Človek se brez svobodne volje rodi in živi v nekem času in prostoru. Tega ne izberemo sami, čeprav v času življenja lahko bolj ali manj vplivamo na kakovost skupnosti, v kateri smo se znašli. Vas, ki lahko v marcu tega leta tole berete, je doletela čast, da živite v Republiki Sloveniji. Je to sreča ali nesreča? Bi bili radi rojeni v drugem času? V nostalgični preteklosti ali utopični prihodnosti? Vas kdaj na tihem prime, da bi spokali kufre in šli? Kam in zakaj? Gostitelj Mihi je zadnjič prvič pomislil o premiku, zato bi Nebuloze rade ugotovile, ali je naše/vaše življenje v Sloveniji v tem času srečno (ali nesrečno)? Raziskava (v 95. državah) pravi, da smo na 26. mestu. Kaj pa vi porečete?

#Nebuloze na @Val202! Slovenija je na lestvici sreče zasedla 26 mesto. Med 95 državami. Ste hvaležni, ker imate tukaj in zdaj tako srečo? Ali vas kdaj prime, da bi "spokali" drugam?

— Miha Šalehar (@toplovodar) March 30, 2021

Sreča ni v lokaciji, sreča je v glavi. Če zagrenjenca, ki misli, da je nesrečen, ker živi v tem ‘močvirju’, poslal v državo, ki je prva na seznamu, bi bil hitro ravno tako zagrenjen. Ker je prepričan, da so drugi odgovorni za njegovo nesrečo. In ne njegove slabe odločitve.

— Blokiran (@PredsednikovSin) March 30, 2021

Ta pravi Slovenec ni nikoli srečen, če ni zmeraj še kaj za pojamrat zraven. Tak pozitiven catch 22 pravzaprav. #nebuloze

— fleischmannov rebrinec 404 (@alivea) March 30, 2021

Policija se je prejšnji teden pobahala z nakupom novih silhuet policistk in policistov, ki v rokah držijo v nas uperjene naprave za preverjane hitrosti. Sporočilo je jasno in nedvoumno: ves čas vas opazujemo, zato se vedite v skladu s pravili, sicer vas bomo dobili in kaznovali. Vse lepo in prav, saj koncept očitno deluje. Se pa lahko brez slabe vesti vprašamo kar nekaj zagatnih vprašanj. Kako policija razume svoje poslanstvo? Kako mi razumemo njeno poslanstvo? Ali njen obstoj res temelji na strahu pred tem, da nas bodo dobili in kaznovali? Smo državljanke in državljani na drugi strani silhuete res nepoboljšljivi kršitelji vsega mogočega, ki jim zaleže samo grožnja z denarjem ali arestom? In ne nazadnje: zakaj, cenjene in cenjeni, sploh spoštujete zakone, pravila in omejitve? Policija s svojimi silhuetami namiguje, da le zato, da vas ne dobijo.

Zakaj vozite po omejitvah? Zakaj spoštujete pravila? In katera se vam zdijo neživljenska?

Policija se je prejšnji teden pobahala z nakupom novih silhuet policistk in policistov, ki v rokah držijo v nas uperjene naprave za preverjane hitrosti. Sporočilo je jasno in nedvoumno: ves čas vas opazujemo, zato se vedite v skladu s pravili, sicer vas bomo dobili in kaznovali. Vse lepo in prav, saj koncept očitno deluje. Se pa lahko brez slabe vesti vprašamo kar nekaj zagatnih vprašanj. Kako policija razume svoje poslanstvo? Kako mi razumemo njeno poslanstvo? Ali njen obstoj res temelji na strahu pred tem, da nas bodo dobili in kaznovali? Smo državljanke in državljani na drugi strani silhuete res nepoboljšljivi kršitelji vsega mogočega, ki jim zaleže samo grožnja z denarjem ali arestom? In ne nazadnje: zakaj, cenjene in cenjeni, sploh spoštujete zakone, pravila in omejitve? Policija s svojimi silhuetami namiguje, da le zato, da vas ne dobijo.

#Nebuloze na @Val202: Policija se hvali, da bo delala red s silhuetami policajev, ki so vas pravkar dobili na radar. Kaj nam s tem sporočajo? Da spoštujemo pravila, ker se bojimo, da bomo zasačeni? Zakaj pa vi vozite po omejitvah?

— Miha Šalehar (@toplovodar) March 23, 2021

Ker sem že izkoristil vse mladostniške bonuse in je čas da me je srečala pamet....?

— Miha Def (@miha_podobnik) March 23, 2021

Ker imam tri na zadnjem sedežu in ker nočem ne njih, ne kakšnega tujega na haubi. Ker ti stotinka sekunde lahko zaznamuje celo življenje in ker nikakor ne moreš hitreje priti domov, če je pot dolga le nekaj kilometrov.

— Tina (@tipinapa1) March 23, 2021

Po pravilih in omejitvah vozim, ker nisem sama v prometu...in ker se hitro lahko naredi nesreča...
To pa ne pomeni, da med vožnjo sanjam...
Najbolj me zjezijo ti “ refleksi mrtvih krav”...potegni, daj smernik, nakaži izhod iz krožnega...
In ne, radarja in kartona se ne bojim...

— Šona (@glashona) March 23, 2021

Mineva leto od prve razglasitve epidemije. Leto, odkar smo pograbili ves toaletni papir, buteljke in makarone, si nataknili maske, naložili zoom, postali biriči šolajočemu podmladku in začeli peči kruh z drožmi. Po enem letu se zdi, kot da se morasti resničnosti nikamor ne mudi: naveličani, apatični in v policijsko uro vdani čakamo, da se nekam premakne. Kamorkoli. Pa se noče. Kljub temu da že leto plavamo v deprastem golažu, je bila tudi ta etapa priložnost za marsikaj pozitivnega. Eni so postali mojstri peke brez kvasa, drugi gorski kolesarji, tretji so se zbližali z družino, četrti napisali romane ali diplome, peti so ugotovili, da se da preživeti brez februarja na Baliju, šesti so po mesecih orgij na aliexpressu ugotovili, da materializem ni pot do sreče. sedmi so prišli do črnega pasu pri jogi. Še nebulotika Mihija je pokrivilo: pivo pije samo še ob sobotah in končno je naredil izpit za motor. Kako pa je vas spremenilo koronsko leto? Kaj vas vzdržuje v optimizmu? Za kateri osebni dosežek/uvid se lahko ob prvem rojstnem dnevu zahvalite covidu?

Nebuloze praznujejo prvo obletnico virusa. Kaj poleg droži ste še osvojili v času epidemije? Kaj je vaša osebna zmaga ali uvid?

Mineva leto od prve razglasitve epidemije. Leto, odkar smo pograbili ves toaletni papir, buteljke in makarone, si nataknili maske, naložili zoom, postali biriči šolajočemu podmladku in začeli peči kruh z drožmi. Po enem letu se zdi, kot da se morasti resničnosti nikamor ne mudi: naveličani, apatični in v policijsko uro vdani čakamo, da se nekam premakne. Kamorkoli. Pa se noče. Kljub temu da že leto plavamo v deprastem golažu, je bila tudi ta etapa priložnost za marsikaj pozitivnega. Eni so postali mojstri peke brez kvasa, drugi gorski kolesarji, tretji so se zbližali z družino, četrti napisali romane ali diplome, peti so ugotovili, da se da preživeti brez februarja na Baliju, šesti so po mesecih orgij na aliexpressu ugotovili, da materializem ni pot do sreče. sedmi so prišli do črnega pasu pri jogi. Še nebulotika Mihija je pokrivilo: pivo pije samo še ob sobotah in končno je naredil izpit za motor. Kako pa je vas spremenilo koronsko leto? Kaj vas vzdržuje v optimizmu? Za kateri osebni dosežek/uvid se lahko ob prvem rojstnem dnevu zahvalite covidu?

#Nebuloze na @Val202 danes praznujejo prvo obletnico nove normalnosti. Najprej so bile droži, potem smo vsak dan napredovali. Za katero osebno zmago/uvid se lahko zahvalite epidemiji ?

— Miha Šalehar (@toplovodar) March 16, 2021

Našel se je čas za branje in posledično ugonobil vse knjige junakov Tarasa Birse in Harry Hola

— Miha Trobec Pahor (@MihaTrobec) March 16, 2021

Naucila sem se pect odlicne torte. Tko ne rabm zapravt 100€/torto za vsak RD otrok. 3 mam. No, pa se moza. ? #proud ?? #nebuloze

— ?‍♀️ (@ModernaKmetica) March 16, 2021

Če ne bi bilo epidemije, verjetno ne bi nikol imel najlepše trave v galaksiji. #nebuloze

— Itizaj Ismet (@IsmeTsHorjuLa) March 16, 2021

Večji mir. Tempo se je umiril. Prvič sem lahko užival v mesecu decembru, ker mi ni bilo potrebno delati službenih novoletnih obiskov...

— Tone Horvat (@horvat_tone) March 16, 2021

Redke so korporacije, s katerimi smo tukaj živeči stkali tako globok odnos kot švedskim tišlarskim gigantom. Generacija, ki se danes osamosvaja, je bila položena v zibelko SMAGÖRA in je ob občasnem romanju v italijansko in avstrijsko podružnično enoto odraščala v duhu in estetiki Ikee. Zato se te dni ne gre čuditi, da so si tisoči pripravljeni rezervirati termin in romati v Ljubljano, da bi pred svetiščem iverne plošče v dolgih vrstah čakali na časovno omejen obisk. Politične stranke in religije, torej institucije, katerih biznis temelji na veri v nekaj in pripadnosti nečemu, skandinavskemu fenomenu zagotovo zavidajo. Nebuloze bodo danes raziskovale, zakaj je tako posebna in kaj pomeni, da smo jo po letih čakanja končno dobili "pri nas".

Nebuloze skušajo pojasniti intimno vez, ki smo jo Slovenke in Slovenci stkali z velikanom švedske iverke

Redke so korporacije, s katerimi smo tukaj živeči stkali tako globok odnos kot švedskim tišlarskim gigantom. Generacija, ki se danes osamosvaja, je bila položena v zibelko SMAGÖRA in je ob občasnem romanju v italijansko in avstrijsko podružnično enoto odraščala v duhu in estetiki Ikee. Zato se te dni ne gre čuditi, da so si tisoči pripravljeni rezervirati termin in romati v Ljubljano, da bi pred svetiščem iverne plošče v dolgih vrstah čakali na časovno omejen obisk. Politične stranke in religije, torej institucije, katerih biznis temelji na veri v nekaj in pripadnosti nečemu, skandinavskemu fenomenu zagotovo zavidajo. Nebuloze bodo danes raziskovale, zakaj je tako posebna in kaj pomeni, da smo jo po letih čakanja končno dobili "pri nas".

#Nebuloze na @Val202 . Ni veliko korporacij s katerimi stkemo tako intimno vez, kot smo jo Slovenke z velikanom švedske iverke. Prosim, pojasnite to ljubezen?

— Miha Šalehar (@toplovodar) March 9, 2021

Severnjakov se je vedno oklepala aura privlačnosti. Ni eksotika samo tisto, kar prihaja iz okolice ekvatorja ali daljnega vzhoda. In Slovenci smo vedno radi hodili po nakupe daleč. Vcasih Celovec in Trst. Smo mobilni nakupovalni nomadi. #kdonizaroadtrip
Bo bližina ubila erotiko?

— Ciril Komotar (@CKomotar) March 9, 2021

Slovenci šoping centre izkoriščajo za družinske izlete, ker lahko tam istočasno utrudijo mularijo, se posvečajo iverki namesto drug drugemu in se še potolažijo s kakšnim nakupom. Ikea je s krožnim prometom in velikansko površino idealna za to rekreativno-psihološko ekskurzijo.

— Blokiran (@PredsednikovSin) March 9, 2021

Na drugi roki pa, Dan Ariely v knjigah razlaga t.i. IKEA EFFECT, ki ti da občutek dosežka, kot kadar sami sestavimo ikejiino pohištvo (oz. karkoli podobnega).
Morda pa v tem grmu zajči tić. ? ? #nebuloze

— Peter (@unchien51) March 9, 2021

Od astroturfinga do ocene na tripadvisorju. Prejšnji teden se je pokadil zanimiv digitalni spodrsljaj: političarka je na lastnem primeru pokazala, na kak način se ob pomoči digitalnih alter egov ustvarja javno mnenje. Toda to počnejo in počnemo vsi. Mnogi imamo dva ali več profilov, s katerimi se medsebojno promoviramo. To počnejo trgovci z digitalnimi ocenami, filmarji z IMDb, oštirji z googlovimi ocenami, woltovimi ocenami in tripadvisorjem, glasbeniki s kupovanjem ogledov na YT, politiki z digitalnimi armadami oboževalcev, ki jih v resnici ni.... Povejte, prosim, kje ste vi zasledili kaj podobnega? Koliko sploh date na digitalno javno mnenje? In kako - vedoč, da je manipulirano - pristopate do mnenj in ocen, ki jih naplavijo digitalije? Imate kake posebne kriterije?

Na kakšen način je pametno (ne)upoštevati mnenja digitalne javnosti? Ali imate tudi vi kakšen alter profil? Za kakšen namen?

Od astroturfinga do ocene na tripadvisorju. Prejšnji teden se je pokadil zanimiv digitalni spodrsljaj: političarka je na lastnem primeru pokazala, na kak način se ob pomoči digitalnih alter egov ustvarja javno mnenje. Toda to počnejo in počnemo vsi. Mnogi imamo dva ali več profilov, s katerimi se medsebojno promoviramo. To počnejo trgovci z digitalnimi ocenami, filmarji z IMDb, oštirji z googlovimi ocenami, woltovimi ocenami in tripadvisorjem, glasbeniki s kupovanjem ogledov na YT, politiki z digitalnimi armadami oboževalcev, ki jih v resnici ni.... Povejte, prosim, kje ste vi zasledili kaj podobnega? Koliko sploh date na digitalno javno mnenje? In kako - vedoč, da je manipulirano - pristopate do mnenj in ocen, ki jih naplavijo digitalije? Imate kake posebne kriterije?

#Nebuloze na @Val202 o fejk digitalnih mnenjih in profilih. Zadovoljne stranke si izmislijo bendi in oštirji, zadovoljno ljudstvo politiki? Kaj je narobe s tem? Kako shajate s tem?

— Miha Šalehar (@toplovodar) March 2, 2021

Komentarje javnosti na spletnih portalih gre zgolj preleteti, ker je resnih mnenj le peščica. Trolarski prenapeteži te lahko stanejo mirnih misli.
Še ta profil je občasno na počivanju, drugi jaz sploh nima šans za spletno udejstvovanje.

— Ur. La. Ub. (@103Julka) March 2, 2021

Če so besede orožje, je za njih potreben orožni list. Orožnih listov brez imen in priimkov ne izdajajo.

— David Di Davide (@najdimeupesku) March 2, 2021

Med epidemijo je bilo večkrat slišati kičaste opazke, da imamo končno čas za uživanje zakona, partnerstva in družine. Malokrat pa smo pomislili na tiste samske, ki se morajo šele sparčkati; na mlade ali manj mlade, ki bi se šele spoznali, pa so razmere usekale s krasno novo realnostjo, ki zahteva povsem nove pristope. Prostori druženja so postali prepovedani, občine zaprte, ostali s(m)o sami in s spletom. Še dobro, da obstaja, sicer bi nas sla po druženju v dvoje raztrgala. Če imate to izkušnjo, prosim, povejte stricu Mihiju in Nebulozam, kako ste prakticirali parčkanje v času korone? Digitalno ali kako drugače? Pa kakšne so prednosti in slabosti nove resničnosti, kar zadeva lov nanjo ali nanj?

Sprehodi z maskami na razdalji, kava za na pot, kartanje in obisk stanovanja že po prvem srečanju

Med epidemijo je bilo večkrat slišati kičaste opazke, da imamo končno čas za uživanje zakona, partnerstva in družine. Malokrat pa smo pomislili na tiste samske, ki se morajo šele sparčkati; na mlade ali manj mlade, ki bi se šele spoznali, pa so razmere usekale s krasno novo realnostjo, ki zahteva povsem nove pristope. Prostori druženja so postali prepovedani, občine zaprte, ostali s(m)o sami in s spletom. Še dobro, da obstaja, sicer bi nas sla po druženju v dvoje raztrgala. Če imate to izkušnjo, prosim, povejte stricu Mihiju in Nebulozam, kako ste prakticirali parčkanje v času korone? Digitalno ali kako drugače? Pa kakšne so prednosti in slabosti nove resničnosti, kar zadeva lov nanjo ali nanj?

V zadnjem obdobju smo s strani politike deležni izjemnih demonstracij tehnike zanikanja in vztrajanja v laži. Zakaj bi priznala, da si na račun gostitelja spala v hotelu, kar je v resnici malenkost, če lahko za nazaj popraviš račune in v zgodbo vpleteš pol države, vse medije ter družino? Zakaj bi priznal, da si bil v gostilni, če lako ponavljaš, da si pil samo vodo? Zakaj bi priznal, da si v prostem času blodil po prepovedanih statističnih regijah, če lahko vztrajaš, da si z mamo nadziral mejne prehode? Veš, da so te dobili, toda vztrajaš, da te niso. Vse to je človeško in tudi mi smo ljudje. Zatorej vas prosim, da premislite, kdaj ste se tudi vi zlagali in do katere točke ste vztrajali v laži tudi po tem, ko so vas dobili? Ste sorodnici, ki vedno teži z zanič segedinom, rekli da ste vegetarijanka? Kako se je izšlo? Ste ženi, ko je bila še punca, naložili, da ste diplomirali? Kako se je izšlo? Vsi kdaj lažemo, vsi kdaj vztrajamo v laži, toda nekje je meja. Kje?

Vsi lažemo, sprašujemo pa vas, kje je točka, do katere vztrajate v laži tudi po tem, ko vas dobijo?

V zadnjem obdobju smo s strani politike deležni izjemnih demonstracij tehnike zanikanja in vztrajanja v laži. Zakaj bi priznala, da si na račun gostitelja spala v hotelu, kar je v resnici malenkost, če lahko za nazaj popraviš račune in v zgodbo vpleteš pol države, vse medije ter družino? Zakaj bi priznal, da si bil v gostilni, če lako ponavljaš, da si pil samo vodo? Zakaj bi priznal, da si v prostem času blodil po prepovedanih statističnih regijah, če lahko vztrajaš, da si z mamo nadziral mejne prehode? Veš, da so te dobili, toda vztrajaš, da te niso. Vse to je človeško in tudi mi smo ljudje. Zatorej vas prosim, da premislite, kdaj ste se tudi vi zlagali in do katere točke ste vztrajali v laži tudi po tem, ko so vas dobili? Ste sorodnici, ki vedno teži z zanič segedinom, rekli da ste vegetarijanka? Kako se je izšlo? Ste ženi, ko je bila še punca, naložili, da ste diplomirali? Kako se je izšlo? Vsi kdaj lažemo, vsi kdaj vztrajamo v laži, toda nekje je meja. Kje?

#Neboloze na @Val202 : Laž postala legitimna tehnika doseganja ciljev. Če te dobijo, pač zanikaš. Sprašujemo pa vas, kje je točka, do katere vztrajate v laži tudi po tem, ko vas dobijo?

— Miha Šalehar (@toplovodar) February 16, 2021

Ne znam lagat. Skor vedno se začnem smejat zraven. Če se mi pa že uspe zadržat, pa tko čudno razlagam, da vsi vedo da lažem... Pol se pa spet začnem smejat. ??

— Urša Hrovat (@ursahrovat) February 16, 2021

Manj imaš spoštovanja do tistega ki mu lažeš, bolj vztrajaš v laži. Jaz se hitro zlomim. #nebuloze

— kaja (@eent_e) February 16, 2021

Odkar je vse skupaj pospešilo gibanje #MeToo ter ob akademskih aferah spolnega nasilja, o katerih se zadnje čase govori v soseščini in, glej hudiča, tudi doma, se spodobi in je pravično, da ob tem pretehtamo tudi svoje vedenje. Generaciji naših očetov se je meseno ogovarjanje sodelavk, morda celo dotikanje, zdelo nekaj čisto normalnega, danes pa je lahko najmanj mobing, če ne celo spolno nasilje, če Mojci iz kadrovske rečeš miška. In prav je tako. Nebuloze pa tokrat zanima, ali se danes na delovnem mestu, v šoli ali službi še soočate s čimer koli, kar bi spominjalo na seksistično diskriminacijo, spolne šege prejšnjih časov ali spolno nasilje? Ali se spodobi, da sodelavka komentira sodelavčev biceps, on pa njene noge? Kdaj je to (že) spolno nasilje? Kje je danes za vas meja? Kaj se ne bi smelo več početi, pa se vendarle dogaja? Kaj podobnega v teh časih doživljate dekleta in žene? Kje ste, gospodje dragi, sami sebe ujeli na tankem ledu? In ne nazadnje: kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?

Kje se začne? Kako se stvari spreminjajo z generacijami? Kdaj ste vi nadlegovalci? In kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?

Odkar je vse skupaj pospešilo gibanje #MeToo ter ob akademskih aferah spolnega nasilja, o katerih se zadnje čase govori v soseščini in, glej hudiča, tudi doma, se spodobi in je pravično, da ob tem pretehtamo tudi svoje vedenje. Generaciji naših očetov se je meseno ogovarjanje sodelavk, morda celo dotikanje, zdelo nekaj čisto normalnega, danes pa je lahko najmanj mobing, če ne celo spolno nasilje, če Mojci iz kadrovske rečeš miška. In prav je tako. Nebuloze pa tokrat zanima, ali se danes na delovnem mestu, v šoli ali službi še soočate s čimer koli, kar bi spominjalo na seksistično diskriminacijo, spolne šege prejšnjih časov ali spolno nasilje? Ali se spodobi, da sodelavka komentira sodelavčev biceps, on pa njene noge? Kdaj je to (že) spolno nasilje? Kje je danes za vas meja? Kaj se ne bi smelo več početi, pa se vendarle dogaja? Kaj podobnega v teh časih doživljate dekleta in žene? Kje ste, gospodje dragi, sami sebe ujeli na tankem ledu? In ne nazadnje: kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?

#Nebuloze na @Val202 danes o spolnem nadlegovanju/najedanju. Kje se začne? Kdaj ste nadlegovalci? Lahko sodelavki rečete miška? Ona pa vam, da imate lep biceps?

— Miha Šalehar (@toplovodar) February 9, 2021

Že dva dni razmišljam o tem in lahko samo rečem, da smo vsi moški bili ali s(m)o še prasci. Zagotovo sem v srednji/osnovni šoli užalil vsaj eno sošolko.

— Alan Orlic (@AlanOrlic) February 9, 2021

Razmejitev med verbalnim in fizičnim nadlegovanjem oziroma nasiljem je zabrisana. Z besedami se lahko dotikamo, božamo in poljubljamo ali pač tepemo, klofutamo in vsiljivo rinemo drug v drugega. In ja, pogovarjati se moramo o tem, kaj od tega je sprejemljivo in kaj ne in zakaj ne

— Gorazd Kavka (@GorazdKavka) February 9, 2021

Ker se predvideni odhod v šole - kljub ključnosti vseh štirinajstdnevnih etap doslej - še ni zgodil, smo šli mi do šolark in šolarjev, da bi jih vprašali, kako se počutijo v tej absurdni zgodovinski etapi. Povedali bodo, zakaj je težje osvajati znanje, zakaj lažje dobiti boljše ocene, kako se plonka, kdaj se ugasne kamera, kaj jih skrbi ob morebitnem povratku in nenazadnje, kdaj mislijo, da bodo lahko nadaljevali po "starem". Kot bo slišati, tudi največjim piflarjem tole ne pade zlahka.

Otroci povedo svoje občutke o šoli na daljavo, plonkanju prek Zooma, ugasnjeni kameri, strahovih ob vrnitvi

Ker se predvideni odhod v šole - kljub ključnosti vseh štirinajstdnevnih etap doslej - še ni zgodil, smo šli mi do šolark in šolarjev, da bi jih vprašali, kako se počutijo v tej absurdni zgodovinski etapi. Povedali bodo, zakaj je težje osvajati znanje, zakaj lažje dobiti boljše ocene, kako se plonka, kdaj se ugasne kamera, kaj jih skrbi ob morebitnem povratku in nenazadnje, kdaj mislijo, da bodo lahko nadaljevali po "starem". Kot bo slišati, tudi največjim piflarjem tole ne pade zlahka.

Za nami je najbolj poučno leto. Leto 2020. Kaj smo se skozi 366 dni dolgo popotovanje, kot ga še ni bilo, naučili o sebi? Kaj nam pove narobe obrnjena kiurška halja predsednika vlade? Kak je po novem odnos do znanja, stroke in kulture? Zakaj vojska toži Jadranko Juras? Zakaj polovica še vedno raje verjame Vlasti, ki objavlja na FB, ne pa strokovnjakinjam, ki objavljajo recenzirane strokovne članke? Imena in priimka Slovenca leta nam dr. Miha ni izdal, izvedeli pa smo, kako se vede in razmišlja? Kaj ste se pa vi naučili o nas v letu 2020?

V Nebulozah Plus Toplovodar skupaj z Miho Mazzinijem o novih spoznanjih o Slovenkah in Slovencih v letu 2020

Za nami je najbolj poučno leto. Leto 2020. Kaj smo se skozi 366 dni dolgo popotovanje, kot ga še ni bilo, naučili o sebi? Kaj nam pove narobe obrnjena kiurška halja predsednika vlade? Kak je po novem odnos do znanja, stroke in kulture? Zakaj vojska toži Jadranko Juras? Zakaj polovica še vedno raje verjame Vlasti, ki objavlja na FB, ne pa strokovnjakinjam, ki objavljajo recenzirane strokovne članke? Imena in priimka Slovenca leta nam dr. Miha ni izdal, izvedeli pa smo, kako se vede in razmišlja? Kaj ste se pa vi naučili o nas v letu 2020?

Čez 15' @toplovodar z @MihaMazzini o novih spoznanjih o Slovenkah in Slovencih v letu 2020. Kaj smo se o sebi letos naučili? ?? #Nebuloze+

? ni od danes :) pic.twitter.com/Cfym9l1SqO

— Val 202 (@Val202) December 29, 2020

"Ta puritanizem, ta prepoved užitka je uničila vladno komunikacijo"

- @MihaMazzini

— Val 202 (@Val202) December 29, 2020

"Če si hočeš medicinsko haljo pravilno obleči, moreš nekoga vprašati za pomoč. Avtoritarni vodja pa ne bo nikoli rekel: Oprostite, mi lahko prosim pomagate"

- @MihaMazzini

— Val 202 (@Val202) December 29, 2020

Če smo smo v stari resničnosti zaradi optimizma in politične korektnosti zanikali, da obstajajo ženska in moška opravila, je epidemija še dodatno premešala karte. Otroci se šolajo od doma, spoznali smo koncept dela od doma, preživeli tedne in mesece z družino, ki smo jo prej videli par ur na dan, in se spoznali v novi luči. Tudi glede domačih opravkov. Globalna statistika pravi, da so v času korone ženske opravile še več neplačanega dela kot pred epidemijo. Kako pa je pri vas doma? Na kakšen način si delite domača opravila? Zakaj še vedno delimo opravke na moške in ženske?

Že prej so ženske za vsako moško gospodinjsko uro opravile tri. Raziskave kažejo, da se je statistika med epidemijo še poslabšala. Kako je pri vas doma?

Če smo smo v stari resničnosti zaradi optimizma in politične korektnosti zanikali, da obstajajo ženska in moška opravila, je epidemija še dodatno premešala karte. Otroci se šolajo od doma, spoznali smo koncept dela od doma, preživeli tedne in mesece z družino, ki smo jo prej videli par ur na dan, in se spoznali v novi luči. Tudi glede domačih opravkov. Globalna statistika pravi, da so v času korone ženske opravile še več neplačanega dela kot pred epidemijo. Kako pa je pri vas doma? Na kakšen način si delite domača opravila? Zakaj še vedno delimo opravke na moške in ženske?

#Nebuloze na @Val202! Že pred epidemijo so ženske za vsako moško gospodinjsko uro opravile tri. Raziskava kaže, da epidemija krivico še poglablja! Pa pri vas doma?

— Miha Šalehar (@toplovodar) December 8, 2020

Mi pa ne, pri nas v godpodinjstvu zares delimo delo in to ne po kao nekem principu to ja za ženske to pa za moške.

— Slavko Cimprič (@SCimpric) December 8, 2020

Pred epidemijo je blo nekje 60:40 za njo. Zdaj, ko dela od doma, nardi še več. Če bi jaz bil doma, bi blo kontra. Si pa probava čim bolj fifty fifty razdelit. :)

— Pametnjakovič (@PametnaRit) December 8, 2020

Ni razdelitve, ker vecino opravim sama. In tako je narejeno, kot same želim. Uživam v tem.

— Joži Suhadolc (@JoziSuhadolc) December 8, 2020

December se začne po črnem petku in je tradicionalno mesec, ko svobodni svet skozi divjo nakupovalno orgijo osmisli svoj obstoj. Toda letos bodo nakupovalni centri zaprti! Rituala materialistične zasvojenosti ne bo mogoče izvajati na način, kot smo ga bili vajeni doslej. Poraja se vprašanje, kako po novem učinkovito in zadovoljivo trošiti? Kako je pandemija spremenila vaše potrošniške navade? Kako vaš odnos do trošenja? In kako po novem prihajate do odmerka materialistične zadovoljitve?

Črni petek je za nami, veseli december je pred nami. Pa vse je zaprto! Kako po novem uspešno in zadovoljivo trošiti?

December se začne po črnem petku in je tradicionalno mesec, ko svobodni svet skozi divjo nakupovalno orgijo osmisli svoj obstoj. Toda letos bodo nakupovalni centri zaprti! Rituala materialistične zasvojenosti ne bo mogoče izvajati na način, kot smo ga bili vajeni doslej. Poraja se vprašanje, kako po novem učinkovito in zadovoljivo trošiti? Kako je pandemija spremenila vaše potrošniške navade? Kako vaš odnos do trošenja? In kako po novem prihajate do odmerka materialistične zadovoljitve?

Pandemija stiska stisko, redke novice so dobre; a naposled smo jo le dočakali. Cepivo je in stroka pravi, da deluje. Le nekaj dni po tem pa je raziskava Valicona pokazala, da smo spet polarizirani. Pol na pol! Pol bi se nas cepilo, druga polovica pa smo proti. Kje ste vi? In predvsem zakaj? Pa še to: bi moralo biti cepljenje obvezno ali prostovoljno? Bi morali z njim pogojevati določene svoboščine?

Dobili smo vest o cepivih in raziskavo Valicona, ki pravi, da je več kot polovica naših bolj proti kot za! Kje ste pa vi?

Pandemija stiska stisko, redke novice so dobre; a naposled smo jo le dočakali. Cepivo je in stroka pravi, da deluje. Le nekaj dni po tem pa je raziskava Valicona pokazala, da smo spet polarizirani. Pol na pol! Pol bi se nas cepilo, druga polovica pa smo proti. Kje ste vi? In predvsem zakaj? Pa še to: bi moralo biti cepljenje obvezno ali prostovoljno? Bi morali z njim pogojevati določene svoboščine?

#Nebuloze na @Val202 tokrat o razcepljeni očetnjavi. Dobili smo vest o cepivih in raziskavo @VALICONGROUP , ki pravi, da je več kot polivica naših bolj proti kot za!? 53%!? Kje ste pa vi? In zakaj?

— Miha Šalehar (@toplovodar) November 24, 2020

Itak da za. Komaj čakam, da se cepim, da bom lahko brez skrbi obiskovala in objemala starše in prijateljice.

— Mateja Š (@MatejaZBiseri) November 24, 2020

Se bom cepil proti Covid-19 kjer sem odgovoren za svoje zdravje in ostalih da lahko zaživim normalno življenje .

— Simon Mlinar (@Kersterin12) November 24, 2020

Zaupam zdravnikom, tako kot pri obveznem cepljenju za otroke in upam na najboljse.

— Tevz Kastelic (@KastelicTevz) November 24, 2020

Iskreno. Tko kot z novimi izdajami ms windows ali kakšno drugo tehnično novotarijo. Previdno, mogoče strahopetno in pizdontersko, bi raje mal počakal, da se ob masovni implementaciji najprej drugi poskusni zajci soočijo z eventualnimi zapleti. #nebuloze

— Joze Volf (@jozevolf) November 24, 2020

Na najstnike smo v času korone kar malce pozabili: saj imajo svojo sobo, TikTok, Instagram in hitro povezavo. Bodo že potrpeli! Toda v resnici tegobe podcenjujemo. Star si 17 let, mudi se ti živeti in nenadoma ti ukinejo “lajf”: ni šole, ni druženja z vrstnicami, ni simpatije iz Trzina, ni koncerta, treninga, violine in visenja v tropu. Kako naj najstniki preživijo lajf od doma? In kako na to gledajo starši: kako shajajo z njimi? Kako jim pojasnjujejo situacijo?

Za najstnike ni šole, druženja z vrstnicami, ni simpatije iz Trzina, koncerta, treninga, violine in visenja v tropu

Na najstnike smo v času korone kar malce pozabili: saj imajo svojo sobo, TikTok, Instagram in hitro povezavo. Bodo že potrpeli! Toda v resnici tegobe podcenjujemo. Star si 17 let, mudi se ti živeti in nenadoma ti ukinejo “lajf”: ni šole, ni druženja z vrstnicami, ni simpatije iz Trzina, ni koncerta, treninga, violine in visenja v tropu. Kako naj najstniki preživijo lajf od doma? In kako na to gledajo starši: kako shajajo z njimi? Kako jim pojasnjujejo situacijo?

#Nebuloze na @Val202 ! Kako lajf od doma živijo najstniki? Kako vam jih uspe zakleniti? In kako ogrog prineseš tastare, zapovedi, pravila? Samo enkrat si 17;)

— Miha Šalehar (@toplovodar) November 17, 2020

Lažje bi mi bilo, če bi kak ukrep kršila, sta pa zelo odgovorna. Potrpežljiva. Tesnoba zaradi mature. Jeza zaradi politike. Pa slabih učiteljev. Posmehljiva do nekonsistenih ukrepov. Nesrečna, ker brez stikov.

— Lena42 (@Lenazadva) November 17, 2020

Pa nekako ji ratuje...le zadnje dni obupuje, ker so ji še ježo konj prepovedali...
S prijateljicami se vsak dan dobijo na video srečanjih...prejšne tedne so se dobivale zunaj...Zoom je stalnica šole, ki jo na srečo fantje tudi popestrijo...zaenkrat še gre...ne bo pa dolgo...

— Šona (@glashona) November 17, 2020

#Nebuloze moja starejša (srednja šola) večkrat potoži, da je od šole ostalo samo ... no, šola :)

— Tine Svete (@TineSvete) November 17, 2020

Že v prvem valu epidemije smo na družbenih omrežjih pokazali, da nam zgodovina ni vzela daru za "špecanje", ovajanje in promocijo lastne ubogljivosti. Na spletu mrgoli obrekovanja tistih, ki ne nosijo mask, ne vzdržujejo varnostne razdalje, se družijo, praznujejo ali kako drugače kršijo nove norme novih časov. Ljudje poročajo o tem, kako jih sosedje gledajo, nadzorujejo, slikajo in seveda tudi prijavljajo inštitucijam za vzdrževanje novega reda. Kakšne so vaše izkušnje s tem? Zakaj slikate sosede na pikniku in jih objavljate na FB? Je res nujno takoj poklicati policijo, če pred blokom vidite sedem mulcev? Kako je ovajati? In kako je biti ovaden?

Je treba mulce pred blokom res prijaviti policiji? Je treba soseda, ki ima piknik, dati na FB? Je treba pisati, da si srečal kolesarja brez maske? Je špecanje državljanska dolžnost?

Že v prvem valu epidemije smo na družbenih omrežjih pokazali, da nam zgodovina ni vzela daru za "špecanje", ovajanje in promocijo lastne ubogljivosti. Na spletu mrgoli obrekovanja tistih, ki ne nosijo mask, ne vzdržujejo varnostne razdalje, se družijo, praznujejo ali kako drugače kršijo nove norme novih časov. Ljudje poročajo o tem, kako jih sosedje gledajo, nadzorujejo, slikajo in seveda tudi prijavljajo inštitucijam za vzdrževanje novega reda. Kakšne so vaše izkušnje s tem? Zakaj slikate sosede na pikniku in jih objavljate na FB? Je res nujno takoj poklicati policijo, če pred blokom vidite sedem mulcev? Kako je ovajati? In kako je biti ovaden?

#Nebuloze na @Val202 : Je treba mulce pred blokom res prijaviti policiji? Je treba soseda, ki ima piknik, dati na FB? Je treba pisati, da si srečal kolesarja brez maske? Je špecanje državljanska dolžnost?

— Miha Šalehar (@toplovodar) November 10, 2020

Meni je meja to, da nekdo izvaja nasilje ali kako drugače neposredno ogroža nemočnega drugega.
V zgoraj opisanem primeru, ko so vsi udeleženci odrasli in prostovoljno prisotni, ne bi špecala. Če že kaj, bi jim osebno povedala, da to ni v redu.

— Jn Phr (@phrjn) November 10, 2020

Odvisno od situacije. Če s tem neposredno preprečiš, da se nekaj slabega zgodi, je še vedno slabo? Pri otrokih nemalokrat pride nekdo povedat, da "Janezek pleza na okno" ali pa "Micka je z igračo tepe majšega bratca"...pa jih okaramo, da špeca se pa ne....well

— Martin L (@nitramlun) November 10, 2020

1 Kje je meja med špecanjem in državljansko dolžnostjo? Boš klical policijo ob dretju in razbijanju iz sosednjega stanovanja? Jo boš za zaušnico, ki jo je ‘upravičeno’ dobil mulc od starša? Jo boš za 3 najstnike iz soseske, ko so v času policijske ure spili 6-pack za blokom?

— Tine Svete (@TineSvete) November 10, 2020

V Ameriki te dni volijo Trumpa, ki je nesporni kralj tviterja. Tudi naša vlada, predvsem pa njen prvi mož, komunicira z nami skoraj v celoti ob pomoči družbenih omrežij. Na tviterju v posebno žmahtni maniri izvemo vse: od tega, kakšni bodo ukrepi, kdo je kriv in kdo laže, do tega, koga bi bilo treba izgnati. Opaziti je, da se slog politikov na družbenih omrežjih izrazito razlikuje od tistega, kar si nam upajo povedati po radiu, televiziji, časopisov. Kako dojemate izpade in napade politikov na socialnih omrežjih? Zakaj je politik na tviterju lahko večji homofob, nesramnejši in agresivnejši kot na televiziji?

V Nebulozah Plus Toplovodar in Aljoša Bagola o politikih novega kova na družabnih omrežjih: zakaj so na Twitterju lahko večji agresivneži, nesramneži, homofobi?

V Ameriki te dni volijo Trumpa, ki je nesporni kralj Twitterja. Tudi naša vlada, predvsem pa njen prvi mož, komunicira z nami skoraj v celoti ob pomoči družbenih omrežij. Na Twitterju v posebno žmahtni maniri izvemo vse: od tega, kakšni bodo ukrepi, kdo je kriv in kdo laže, do tega, koga bi bilo treba izgnati. Opaziti je, da se slog politikov na družabnih omrežjih izrazito razlikuje od tistega, kar si nam upajo povedati po radiu, televiziji, časopisov. Kako dojemate izpade in napade politikov na družabnih omrežjih? Zakaj je politik na Twitterju lahko večji homofob, nesramnejši in agresivnejši kot na televiziji?

#Nebuloze na @Val202 ! Zakaj politik novega kova raje tvita kot govori, pa že govori zelo rad?

— Miha Šalehar (@toplovodar) November 3, 2020

twitter in politiki. TW je hiter, instanten, kontroliran (odgovarjas in pises s premislekom-no naj bi), omogoca fasado pisočemu in exit opcijo (wasnt me), pa ciljno usmerjen. #toplovod @Val202

— DG (@DGrbec) November 3, 2020

Za tipkovnico je vsakdo cel dohtar. Verjetno pozabljajo, da vse te objavljene pametnije ostanejo za vedno shranjene. Nivo pač pada. Žal.

— Ur. La. Ub. (@103Julka) November 3, 2020

"Vsi pritiski, ki jih čutimo, so vedno priložnost, da se zazremo vase. To je težko, zahteva disciplino, fokus, ne dopušča, da ostale kriviš za svoje težave."

- @AljosaBagola

— Val 202 (@Val202) November 3, 2020

"Politični mandat je podoben fitnes režimu. Prideš in kažeš svoje mišice."

- @AljosaBagola

— Val 202 (@Val202) November 3, 2020

Zgodil se je, čeprav smo se delali, da se ne bo. Drugi val. O pripravljenosti ali nepripravljenosti vlad(e) je nesmiselno razpravljati. Na koncu moramo vse skupaj preživeti predvsem s tistimi, s katerimi smo “ostali doma”. Kako dobro smo pripravljeni? Kaj smo se naučili iz prvega vala? Pomagajmo si preživeti. Ali imate zdaj, spoštovane stare borke in cenjeni stari borci, kak nasvet, ki je ključen za preživetje drugega vala epidemije, da bomo v dobri psihofizični kondiciji za prihodnjega?

Katera je vaša ključna strategija preživetja drugega vala?

Zgodil se je, čeprav smo se delali, da se ne bo. Drugi val. O pripravljenosti ali nepripravljenosti vlad(e) je nesmiselno razpravljati. Na koncu moramo vse skupaj preživeti predvsem s tistimi, s katerimi smo “ostali doma”. Kako dobro smo pripravljeni? Kaj smo se naučili iz prvega vala? Pomagajmo si preživeti. Ali imate zdaj, spoštovane stare borke in cenjeni stari borci, kak nasvet, ki je ključen za preživetje drugega vala epidemije, da bomo v dobri psihofizični kondiciji za prihodnjega?

Nebuloze na @Val202! Pustimo, kako dobro je pripravljena vlada, povejte, kako ste na drugo dol zaklepanje pripravljeni vi? Ostali ste na 67m2 z delom od doma, tremi mulci in enim računalnikom;) Vaša ključna strategija preživetja je? #CovidLifeHack

— Miha Šalehar (@toplovodar) October 27, 2020

Dejansko: urnik...pogovor...določiti si zaposlitve...malo dela, malo druženja v okviru družine...razvajat se...pustiti si dihat...

...pogledat izven okvirja in najti optimum sodelovanja...ni težko, če se hoče...

— Šona (@glashona) October 27, 2020

Načrtovati vsak dan posebej, ohraniti mirne živce, ceniti zdravje in družbo najbližjih. Verjetno se sliši klišejsko a deluje.

— Nenad Mrdakovic (@nenadmrdakovic) October 27, 2020

V Parazitu stari pove " You know what kind of plan never fails? No plan. No plan at all. You know why? Because life cannot be planned. Look around you. " ?

— Janko Skok (@jankoskok) October 27, 2020

Žal je morala priti Korona, da nas je prisilno zadržala doma. Priznati moram, da nikoli nisem preživel toliko časa s sinovoma, kot zdaj. Pa bi moral. Veliko več pogovora in skupnih opravil. Jaz uživam.

— Tone Horvat (@horvat_tone) October 27, 2020

Drugemu valu epidemije se je pridružil še val medsebojnih obtoževanj. Družbene medije dobesedno razganja od kazanja s prstom na vse, ki s(m)o bolj ali manj krivi za vse. Tisti z nosom ven, oni iz lovskih koč, ljubitelji zakusk, praznovalci rojstnih dnevov, zanikovalci bolezni ... Pri tem nas naša vlada ne pomirja, temveč v prepoznavnem slogu tudi sama išče odgovornost za težave predvsem pri drugih; na koncu tudi pri nas, tradicionalno neodgovornih državljankah in državljanih. Zaradi naše neodgovornosti morajo biti ukrepi strožji, kot bi bili, če bi jih spoštovali, pravi vladna mantra zadnje dni. Nebuloze preverjajo to tezo in vas sprašujejo, kakšni se vam zdijo odzivi ljudi na priporočila in ukrepe. Smo res nepoboljšljivi kršilci in kršilke? Smo poredni ali pridni? Odgovorni ali neodgovorni?

O drugem valu epidemije, slovenski disciplini, prelaganju odgovornosti in iskanju krivca

Drugemu valu epidemije se je pridružil še val medsebojnih obtoževanj. Družbene medije dobesedno razganja od kazanja s prstom na vse, ki s(m)o bolj ali manj krivi za vse. Tisti z nosom ven, oni iz lovskih koč, ljubitelji zakusk, praznovalci rojstnih dnevov, zanikovalci bolezni ... Pri tem nas naša vlada ne pomirja, temveč v prepoznavnem slogu tudi sama išče odgovornost za težave predvsem pri drugih; na koncu tudi pri nas, tradicionalno neodgovornih državljankah in državljanih. Zaradi naše neodgovornosti morajo biti ukrepi strožji, kot bi bili, če bi jih spoštovali, pravi vladna mantra zadnje dni. Nebuloze preverjajo to tezo in vas sprašujejo, kakšni se vam zdijo odzivi ljudi na priporočila in ukrepe. Smo res nepoboljšljivi kršilci in kršilke? Smo poredni ali pridni? Odgovorni ali neodgovorni?

Slovenci imamo radi predpise in birokracijo. Pri tem se tradicionalno oklepamo spoznanja, da manj ni več. Tudi birokrati ljubijo odbijajoče in dolgotrajne postopke, saj ti verjetnost, da se bo dogodek, ki je predmet postopka, res zgodil, učinkovito zmanjšujejo. Če ni dogodka, pač ni odgovornosti in plovba proti penziji je mirnejša. In ker vsaka vlada govori o debirokratizaciji, smo pod aktualno dobili celo strateški svet za debirokratizacijo. Preden pa se poklicni birokrati odločijo, kaj to sploh je, naj vas, spoštovane in cenjeni, ki ste končni uporabniki birokracije, Nebuloze vprašajo. Kaj in kako bi pa vi najprej debirokratizirali? S kakšnimi nebulozami se srečujete in kako bi jih uredili?

Kaj je za vas največja birokratska nebuloza? Kako bi jo rešili?

Slovenci imamo radi predpise in birokracijo. Pri tem se tradicionalno oklepamo spoznanja, da manj ni več. Tudi birokrati ljubijo odbijajoče in dolgotrajne postopke, saj ti verjetnost, da se bo dogodek, ki je predmet postopka, res zgodil, učinkovito zmanjšujejo. Če ni dogodka, pač ni odgovornosti in plovba proti penziji je mirnejša. In ker vsaka vlada govori o debirokratizaciji, smo pod aktualno dobili celo strateški svet za debirokratizacijo. Preden pa se poklicni birokrati odločijo, kaj to sploh je, naj vas, spoštovane in cenjeni, ki ste končni uporabniki birokracije, Nebuloze vprašajo. Kaj in kako bi pa vi najprej debirokratizirali? S kakšnimi nebulozami se srečujete in kako bi jih uredili?

#Nebuloze na @Val202 ! Vladarji imajo spet polna usta debirokratizacije. Pa se nam zdi, da bi morali - nenazadnje ste vi končni porabniki birokracije - vas kaj vprašat. No, ker vas ne bodo, vas bomo mi. Kaj je za vas največja birokratska nebuloza? Kako bi jo rešili?

— Miha Šalehar (@toplovodar) October 13, 2020

Za urejanje dokumentov ne rabimo hoditi za šalter. Spada to sem ali ne, e volitve drugi korak.

— Borut Plohl (@BorutPlohl) October 13, 2020

Delo v ambulanti družinskega zdravnika.

— TinaMina (@TinaMin86941274) October 13, 2020

Pedantno napisane učne priprave učiteljev na šoli.

— Igor Lipovšek (@vrssevnik) October 13, 2020

Zdi se, kot da smo se letos prvič zavedeli davkov. Med prvo covidno seanso se je na veliko govoričilo, kaj vse je vlada dala, česa ni dala, kaj vse bi morala dati ... Marsikdo se je ob vsesplošnem veselju ob "od vlade danih" turističnih bonih in drugih oblikah pomoči začel jeziti in ščepiriti, da je to napačen pristop, saj gre vendarle za denar, ki ga davkoplačevalci in davkoplačevalke prispevamo v našo skupno malho, za naše skupno dobro. Pa je ekipo Nebuloz zamikalo, da bi preverila naš odnos do davščin, ki so jim nekoč rekli desetina. Kako radi plačujete davke? Obstajajo dajatve, ki ga vam gredo laže iz žepa od drugih? Zakaj sploh plačujete davke, kadar jih? Kaj pričakujete zanje? In ne nazadnje: zakaj se, ko vam električar ponudi nižjo ceno, če sežeta v roko brez računa, odločite, da boste davek zatajili?

Zakaj se, ko vam električar ponudi nižjo ceno, odločite, da boste davek zatajili?

Zdi se, kot da smo se letos prvič zavedeli davkov. Med prvo covidno seanso se je na veliko govoričilo, kaj vse je vlada dala, česa ni dala, kaj vse bi morala dati ... Marsikdo se je ob vsesplošnem veselju ob "od vlade danih" turističnih bonih in drugih oblikah pomoči začel jeziti in ščepiriti, da je to napačen pristop, saj gre vendarle za denar, ki ga davkoplačevalci in davkoplačevalke prispevamo v našo skupno malho, za naše skupno dobro. Pa je ekipo Nebuloz zamikalo, da bi preverila naš odnos do davščin, ki so jim nekoč rekli desetina. Kako radi plačujete davke? Obstajajo dajatve, ki ga vam gredo laže iz žepa od drugih? Zakaj sploh plačujete davke, kadar jih? Kaj pričakujete zanje? In ne nazadnje: zakaj se, ko vam električar ponudi nižjo ceno, če sežeta v roko brez računa, odločite, da boste davek zatajili?

#Nebuloze na @Val202 tokrat o davku! Malar vam ponudi cenejši zapitek brez računa, kako in zakaj se odločite? Komu s tem pomagate? Komu škodujete?

— Miha Šalehar (@toplovodar) October 6, 2020

Vedno z. Lažje rešuješ reklamacije.
Pa nikol ne dam delat znancem ali familiji. Da se izognem nesporazumom.

— Gregor Sidious ?‍☠️ (@SiKomGr) October 6, 2020

Načeloma te niti ne sprašujejo, ali bi imel račun... Kar neko ceno postavijo in potem izpadeš težak, ker jim omeniš račun... Delo na črno je problem, se pa človek počuti hudo neumnega, ko je med redkimi, ki bi imel račun... Bomo morali vsi zahtevat (ali pa nihče).

— Tone Ojsteršek (@toneojstersek) October 6, 2020

Meni je majster sam rekel da rabi z računom delat
Ker mora mal prometa pokazat pa hočejo vse stranke brez računa ona problem:)

— Martin Kavscek (@MKavscek) October 6, 2020

"Prišla je jesen je in bacili, čaj z limono bomo pili, žlico meda še dodali, zdravi bomo vsi ostali." Kot v otroški pesmi enostavno bi bilo lahko, če se ne bi pisalo predapokaliptično leto 2020. Ščemenje v nosu in grlu, tik preden se odpraviš v službo/šolo/vrtec, še nikdar ni povzročalo take dileme, kot jo letos. Sem okužen z vragom ali sem se samo prehladil? Kako naj vem? Naj se za vsak smrk, kih in ačih testiram? Naj vzpostavim vez z osebnim zdravnikom in do maja prihodnje leto razvozlam, za kaj je v resnici šlo? Naj vzamem dopust in se za tri dni samoizoliram? Kaj naj v tem primeru postorim s preostankom družine, saj so v primeru, da sem jaz, tudi oni ...? Naj grem na Facebook, kjer piše, da izcedek iz nosa ni covid-19, če si v podznaku tehtnica? Pomagajte, prosim, vzpostaviti protokole! Kaj naj v jeseni leta 2020 storimo, ko se prehladimo?

Pomagajte, prosim, vzpostaviti protokole! Kaj naj v jeseni leta 2020 storimo, ko se prehladimo?

"Prišla je jesen je in bacili, čaj z limono bomo pili, žlico meda še dodali, zdravi bomo vsi ostali." Kot v otroški pesmi enostavno bi bilo lahko, če se ne bi pisalo predapokaliptično leto 2020. Ščemenje v nosu in grlu, tik preden se odpraviš v službo/šolo/vrtec, še nikdar ni povzročalo take dileme, kot jo letos. Sem okužen z vragom ali sem se samo prehladil? Kako naj vem? Naj se za vsak smrk, kih in ačih testiram? Naj vzpostavim vez z osebnim zdravnikom in do maja prihodnje leto razvozlam, za kaj je v resnici šlo? Naj vzamem dopust in se za tri dni samoizoliram? Kaj naj v tem primeru postorim s preostankom družine, saj so v primeru, da sem jaz, tudi oni ...? Naj grem na Facebook, kjer piše, da izcedek iz nosa ni covid-19, če si v podznaku tehtnica? Pomagajte, prosim, vzpostaviti protokole! Kaj naj v jeseni leta 2020 storimo, ko se prehladimo?

#Nebuloze na @Val202 danes z vprašanjem, ki zna naplaviti več, kot obeta na prvo uho;) Kaj nam je v letu 2020 storiti, če se prehladimo? Kako bi/boste/ste postopali vi? ..... Pa hvala, ker ste odgovorni.

— Miha Šalehar (@toplovodar) September 29, 2020

Verjetno bom prehlad prvič v življenju vzel resno: januarja sem z njim cerkljal svojega 4-mesečnega, kot da ni nič. No, revež je bržkone zaradi mene končal v bolnici. Tako da, ja, jaz se bom pazil in na ostale okoli mene tudi. Preprosto. Pa kak košutnik bom popil.

— Blaž Močnik (@BlazMocnik) September 29, 2020

Ziher ne bom napisal na družbenih omrežjih, da sem prehlajen ??? #nebuloze

— Jaša Lorenčič (@JasaLorencic) September 29, 2020

Za nami je teden mobilnosti, prečudovit jesenski čas, ko si političarke, predsedniki, estradnice in vplivneži na glavo poveznejo smešne čelade in se za naš blagor pustijo posneti, kako zeleno in trajnostno vozijo vlake, električne avtobuse, skiroje in kolesa. Kljub vsakoletni enotedenski demonstraciji, kako spodobno in sodobno migrirati po vsakodnevnih opravkih, na cestah ni opaziti manjše gneče. Še vedno smo vsak v svojem golfu najraje kar sami. Vprašanje za vas, cenjene in spoštovani, pa je enostavno kot skok Marjana Šarca na kamniški vlak: Zakaj še vedno ne uporabljate zelene in zveličavne kombinacije javnega prevoza in/ali kolesa? In pa seveda: kaj bi se moralo zgoditi, da bi posegli po trajnostnih alternativah?

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se odrekli ideji "sam v svojem avtu"?

Za nami je teden mobilnosti, prečudovit jesenski čas, ko si političarke, predsedniki, estradnice in vplivneži na glavo poveznejo smešne čelade in se za naš blagor pustijo posneti, kako zeleno in trajnostno vozijo vlake, električne avtobuse, skiroje in kolesa. Kljub vsakoletni enotedenski demonstraciji, kako spodobno in sodobno migrirati po vsakodnevnih opravkih, na cestah ni opaziti manjše gneče. Še vedno smo vsak v svojem golfu najraje kar sami. Vprašanje za vas, cenjene in spoštovani, pa je enostavno kot skok Marjana Šarca na kamniški vlak: Zakaj še vedno ne uporabljate zelene in zveličavne kombinacije javnega prevoza in/ali kolesa? In pa seveda: kaj bi se moralo zgoditi, da bi posegli po trajnostnih alternativah?

#Nebuloze na @Val202! Ob koncu tedna mobilnosti in ob dnevu brez avtomobila sprašujemo, zakaj ne prakticirate javnega prevoza, kolesa, trajnostne mobilnosti? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se odrekli ideji "sam v svojem avtu"?

— Miha Šalehar (@toplovodar) September 22, 2020

#nebuloze mislim da mora biti javni prevoz vsaj primerljivo hiter z avtom. Če z avtobusom potrebujem dvakrat dlje do službe, je to nesprejemljivo.

— Živa Drakulić (@zivadr) September 22, 2020

iz tocke A v tocko B bi moral priti v casu 30 min.

— simon.fabjan (@supercmon) September 22, 2020

Vlak relacija NM-LJ 30 min in ne kot sedaj 2:45.

— Otoshka (@otoshkas) September 22, 2020

Po svetu divjajo protesti proti koronskim ukrepom, vladnim idejam, ki so globalno precej usklajene, se pridružujejo alternativna mnenja strokovnjakov, polstrokovnjakov, teoretikov zarote, estradnikov, vplivnic, vplivnežev in podobnih javnih osebnosti. Tanja Ribič nam sporoča, naj ne nosimo maske po letalih, Marko Potrč je objavil svoje logične sklepe o pandemiji in njenem polobstoju, sosedov Toni Cetinski pa sploh ne verjame v virus in se pri tem sklicuje na samega Boga. Kako pa vi dojemate zanikovalce obstoja pandemičnega tveganja in gibanja, ki izhajajo iz tega? Odmahnete z roko, češ da gre za norce, ali dopuščate možnost, da imajo take oblike upora v resnici neki smisel, ki ga bomo dojeli šele s tistim, kar pride?

O estradnih, polstrokovnih in strokovnih nasprotnikih koroni in ukrepom

Po svetu divjajo protesti proti koronskim ukrepom, vladnim idejam, ki so globalno precej usklajene, se pridružujejo alternativna mnenja strokovnjakov, polstrokovnjakov, teoretikov zarote, estradnikov, vplivnic, vplivnežev in podobnih javnih osebnosti. Tanja Ribič nam sporoča, naj ne nosimo maske po letalih, Marko Potrč je objavil svoje logične sklepe o pandemiji in njenem polobstoju, sosedov Toni Cetinski pa sploh ne verjame v virus in se pri tem sklicuje na samega Boga. Kako pa vi dojemate zanikovalce obstoja pandemičnega tveganja in gibanja, ki izhajajo iz tega? Odmahnete z roko, češ da gre za norce, ali dopuščate možnost, da imajo take oblike upora v resnici neki smisel, ki ga bomo dojeli šele s tistim, kar pride?

Dobro jutro! #Nebuloze so nazaj na @Val202 ! Tokrat vas sprašujejo, kaj si mislite o estradnih, polstrokovnih in strokovnih upornikih proti koroni in ukrepom (Ribič, Potrč, Cetinski, Radja...) ? Norci ali uporniki z razlogom?

— Miha Šalehar (@toplovodar) September 15, 2020

Jih ne podpiram, lahko pa jih razumem... Če je stroka odrinjena na stran, si ljudje pač sami poiščejo razlage.

— Aleksander Tušek (@aleksandertusek) September 15, 2020

Drugomisleči je ok. Neupoštevanje pravil pa je uporništvo in kršitev. Razlika je očitna...

— andy (@akinorevas) September 15, 2020

Najbolj žalostno je, da nam morajo estradniki (Potrč)..priskrbeti drugo mnenje zdravnikov, raziskovalcev...., ki nimajo popolnega istega mišljenja kot vladni "strokovnjaki". Dejstvo je, da ima nošnja mask 8h na dan v službi veliko večje posledice na zdravje, kot pa corona virus.

— Aleš Grošelj (@AlesGroselj) September 15, 2020

Dva dni po hrvaškem eksodusu, ko smo nehali uživati, dokler smo lahko, pol leta po začetku koronazgodbe se pogovorimo o smiselnih in nesmiselnih ukrepih. Uporabnih in absurdnih. Zakaj imaš na upravni enoti občutek, da smo v vojni, medtem ko je v trgovinah bolj ali manj po starem? Zakaj je zobozdravnica v skafandru, frizerka samo z masko, glasbenik pa osem metrov od občinstva? Marsikaj smo videli in še bomo. Kateri ukrepi so se vam zdeli smiselni in dobri? In kateri tako čudni, da mejijo na teater absurda?

Od uporabnih do absurdnih, smiselnih in nesmiselnih

Dva dni po hrvaškem eksodusu, ko smo nehali uživati, dokler smo lahko, pol leta po začetku koronazgodbe se pogovorimo o smiselnih in nesmiselnih ukrepih. Uporabnih in absurdnih. Zakaj imaš na upravni enoti občutek, da smo v vojni, medtem ko je v trgovinah bolj ali manj po starem? Zakaj je zobozdravnica v skafandru, frizerka samo z masko, glasbenik pa osem metrov od občinstva? Marsikaj smo videli in še bomo. Kateri ukrepi so se vam zdeli smiselni in dobri? In kateri tako čudni, da mejijo na teater absurda?

Virus vpliva na ekonomijo številnih vej gospodarstva, zagodel pa ga je tudi godcem, glasbenicam in glasbenikom, ki so že pol leta brez pravega dela. Koncertov, ki domačim glasbenikom, skupinam, tehnikom in podpornim enotam pomenijo poglavitni vir preživetja, zaradi ukrepov ni dovolj, da bi lahko preživeli. Kako močna in trdna je domača ekonomija glasbe? Kaj se bo zgodilo, če se ne bo nič zgodilo in bodo stvari ostale take, kot so? Kaj bomo predvajali na radiu? Se lahko industrija prilagodi novi realnosti? Bo izginila? Bo zdesetkana? Bo preživela le alternativa DIY? O vsem tem z založnikom, slavnim basistom in izkušenim filozofom glasbe Nikolo Sekulovičem.

V Nebulozah Plus Toplovodar in Nikola Sekulovič o vplivu virusa na glasbeno industrijo

Virus vpliva na ekonomijo številnih vej gospodarstva, zagodel pa ga je tudi godcem, glasbenicam in glasbenikom, ki so že pol leta brez pravega dela. Koncertov, ki domačim glasbenikom, skupinam, tehnikom in podpornim enotam pomenijo poglavitni vir preživetja, zaradi ukrepov ni dovolj, da bi lahko preživeli. Kako močna in trdna je domača ekonomija glasbe? Kaj se bo zgodilo, če se ne bo nič zgodilo in bodo stvari ostale take, kot so? Kaj bomo predvajali na radiu? Se lahko industrija prilagodi novi realnosti? Bo izginila? Bo zdesetkana? Bo preživela le alternativa DIY? O vsem tem z založnikom, slavnim basistom in izkušenim filozofom glasbe Nikolo Sekulovičem.

"Če je glasba industrija, se jo da primerjat z drugimi industrijami."

- Nikola Sekulovič #Nebuloze

— Val 202 (@Val202) August 18, 2020

"Glasbenik je tretiran kot posebna žival, v primerjavi z drugimi dejavnosti ne vidim razloga, zakaj je temu tako. Frizer lahko pride stranki 30 cm od ušes, jaz pa moram biti 8 metrov stran od publike."

- Nikola Sekulovič #Nebuloze

— Val 202 (@Val202) August 18, 2020

"Glasbeniki radi dajemo vtis, da uživamo v tem kar počnemo. Ko gledamo Dončiča vidimo švic, tek na parketu, vidimo trud. Pri glasbenikih ta trud ni viden in del krivde za to je v nas, glasbenikih."

- Nikola Sekulovič

— Val 202 (@Val202) August 18, 2020

Po vnebovzetju bo še dvakrat deževalo, pa bo jesen. In šola. In ker je leto 2020 takšno, kakršno je, ni dvakrat reči, da se nam zopet ne zgodi šolanje na daljavo. Nekateri so idejo pozdravljali, rezultati so dobri, mladina je šla lažje skozi, pravijo; bila pa je šola na daljavo za marsikoga tudi precej ekstremna preizkušnja družinske dinamike. Kdor je delal od doma in ob tem na istem računalniku in kvadratih stanovanja šolal še najstnico in enega v petem razredu, ve, o čem govorim. In ker vas verjetno ne bo nihče nič vprašal, naj vas vprašajo vsaj Nebuloze na Valu 202: Kako ste doživljali ali preživljali šolo na daljavo? Kako zadevo optimizirati? Na kaj moramo biti pozorni, če se nam spet zgodi?

Kako ste doživljali ali preživljali šolo na daljavo? Kako zadevo optimizirati? Na kaj moramo biti pozorni, če se nam spet zgodi?

Po vnebovzetju bo še dvakrat deževalo, pa bo jesen. In šola. In ker je leto 2020 takšno, kakršno je, ni dvakrat reči, da se nam zopet ne zgodi šolanje na daljavo. Nekateri so idejo pozdravljali, rezultati so dobri, mladina je šla lažje skozi, pravijo; bila pa je šola na daljavo za marsikoga tudi precej ekstremna preizkušnja družinske dinamike. Kdor je delal od doma in ob tem na istem računalniku in kvadratih stanovanja šolal še najstnico in enega v petem razredu, ve, o čem govorim. In ker vas verjetno ne bo nihče nič vprašal, naj vas vprašajo vsaj Nebuloze na Valu 202: Kako ste doživljali ali preživljali šolo na daljavo? Kako zadevo optimizirati? Na kaj moramo biti pozorni, če se nam spet zgodi?

Popolnoma brez potrebe. A če se bodo še enkrat odločili za to, je treba drugače rešiti status staršev, ki otroke doma učijo. Naj se jim upošteva v delovni čas, ker full time delo od doma hkrati s poučevanjem enega ali več otrok ne gre.

— Jn Phr (@phrjn) August 11, 2020

Mislim si, da bo malo hecno, če bodo septembra otroci in učitelji ostali doma. Potem, ko so celo poletje lahko mirno dopustovali skoraj kjerkoli od Aten do Osla, uživali na taborih, bazenih in se umivali v skupnih kopalnicah v kampih.

— PetKod (@Pet_Kod) August 11, 2020

Jaz ne bom vec zmogel ?

— matic (@matic777) August 11, 2020

Nova normalnost je prinesla nove vzorce vedenja in nova pravila, ki še niso zapisana. Zakašljati ali kihniti na vlaku, v lokalu ali službi je postala sila zapletena in tvegana dejavnost. Lahko nas doletijo čudni pogledi, v najslabšem primeru celo obtožba, da smo neodgovorni prenašalci. Ali otrok, ki je tako ali tako ves čas smrkav, sodi na igrala v živalskem vrtu? Kaj storite, če tik pred službo ugotovite, da ste blago prehlajeni? Kaj bo šele jeseni? Kakšne so vaše izkušnje in priporočila, kar zadeva aplikacijo novih in še vedno nenapisanih koronskih in pokoronskih pravil?

Kako nestigmatizirano kihniti v gostilni ali na plaži? Sodi smrkav otrok na igrala v ZOO? Kaj storite, če se tik pred službo prehladite?

Nova normalnost je prinesla nove vzorce vedenja in nova pravila, ki še niso zapisana. Zakašljati ali kihniti na vlaku, v lokalu ali službi je postala sila zapletena in tvegana dejavnost. Lahko nas doletijo čudni pogledi, v najslabšem primeru celo obtožba, da smo neodgovorni prenašalci. Ali otrok, ki je tako ali tako ves čas smrkav, sodi na igrala v živalskem vrtu? Kaj storite, če tik pred službo ugotovite, da ste blago prehlajeni? Kaj bo šele jeseni? Kakšne so vaše izkušnje in priporočila, kar zadeva aplikacijo novih in še vedno nenapisanih koronskih in pokoronskih pravil?

#Nebuloze na @Val202 danes nenapisanem bontonu nove normalnosti. Kako nestigmatizirano kihniti v gostilni ali na plaži? Sodi smrkav otrok na igrala v ZOO? Kaj storite, če se tik pred službo prehladite? Imate na zalogi kake predloge, priporočila, prigode, #nebuloze?

— Miha Šalehar (@toplovodar) August 4, 2020

V igralnici si je gospod, ki je igral na avtomatu snel masko iz obraza in dvakrat kihnil po tipkovnici in monitorju in si nato masko zopet nadel brez kancka slabe vesti ?

— Rok Gorčan (@Rok1988) August 4, 2020

Bog, ne dovoli mi kihniti v vrsti za blagajno... ?
Videl gospo z masko, ki se ji je to zgodilo. Sledil stampedo razjarjenih "oškodovancev". V dno duše se mi je sirota zasmilila.

— JU (@thinkingslo) August 4, 2020

Kot oseba z alergijami spomladi in poleti ter zabasanimi sinusi pozimi, zadnje case predvsem veliko razlagam o svojem dihalnem sistemu.

— Ziva Bobek (@Zhivabbb) August 4, 2020

Leto 2020 se bo brez dvoma zapisalo med pomembnejše zgodovinske letnice. Tega se žal zavedamo že takoj po polovici leta. Svetu se je dobesedno zmešalo: staknili smo covid 19, zapluli novi recesiji naproti, obudili stare zamere, se na novo sprli, spreminja se geostrateški položaj, s piedestalov vsega sveta rohnijo vse glasnejši populisti, ljudje blaznijo po ulicah, nove normalnosti, s katerimi grozijo, prihajajo hitreje kot dnevi na koledarju ... Presenetila nas ne bi več niti invazija vesoljcev. 2020 je leto, ki si ga bomo zapomnili kot leto popolne suše, kar zadeva dobre novice. Upajoč, da sveta poleg zdrave pameti ni zapustil tudi smisel za humor, vas sprašujemo: kaj bi bila v tem trenutku za vas najboljša novica? Kaj bi radi slišali?

Vaši predlogi: Lennon in Harrison sta še živa in snemata nov album, 2020 so bile le sanje/eksperiment/resničnostni šov, na Zemljo pade sonda in nas spreobrne v poštenjake, vsi se imamo radi, ...

Leto 2020 se bo brez dvoma zapisalo med pomembnejše zgodovinske letnice. Tega se žal zavedamo že takoj po polovici leta. Svetu se je dobesedno zmešalo: staknili smo covid 19, zapluli novi recesiji naproti, obudili stare zamere, se na novo sprli, spreminja se geostrateški položaj, s piedestalov vsega sveta rohnijo vse glasnejši populisti, ljudje blaznijo po ulicah, nove normalnosti, s katerimi grozijo, prihajajo hitreje kot dnevi na koledarju ... Presenetila nas ne bi več niti invazija vesoljcev. 2020 je leto, ki si ga bomo zapomnili kot leto popolne suše, kar zadeva dobre novice. Upajoč, da sveta poleg zdrave pameti ni zapustil tudi smisel za humor, vas sprašujemo: kaj bi bila v tem trenutku za vas najboljša novica? Kaj bi radi slišali?

#Nebuloze na @Val202 o bizarnem letu 2020, ko so odpadle dobre novice. Upajoč, da vas ni zapustil smisel za humor vas sprašujemo: Kaj bi bila za vas v tem času ultimativna dobra novica?

— Miha Šalehar (@toplovodar) July 21, 2020

Če bi izvedeli, da je vse to do zdaj bila samo slaba šala. To bi bila ultimativno dobra novica.

— Novica Mihajlović (@NovicaMihajlo) July 21, 2020

Znanstveno dokazano, posmrtno življenje obstaja! Bowie snema novo plato s Princeom, na basu Lemmy ... #nebuloze

— Marko Zorman (@baldrick) July 21, 2020

Da je cepivo (že) varno in poceni? :)

— Marko Skok (@MarkoSkok89) July 21, 2020

Preden si jo naložimo, če si jo naložimo, je prav, da se o njej pogovorimo. Eni so mnenja, da gre za sila uporabno sredstvo za zatiranje letošnjega virusa, drugi da moramo biti previdni, saj gre za nežen uvod v avtoritarno družbo. Zadeva je prostovoljna, vsaj za zdrave, učinkovita pa bo, pravijo, če jo bomo v veliki meri uporabljali. "Kaj ti pomaga, če si zbolel in blodil po nakupovalnem središču, če so tam vsi brez aplikacije," je rekel naš hišni geek Anže. V primeru, da bi jo imeli naloženo vsi, bi tisti, ki so bili v stiku z vami, dobili opozorilo, naj pazijo na simptome. Drži vodo? Je stvar družbene odgovornosti, da si naložimo še to aplikacijo? Jo boste uporabljali? Zakaj? In zakaj ne?

Sredstvo za zatiranje letošnjega virusa ali sredstvo za nadziranje družbe?

Preden si jo naložimo, če si jo naložimo, je prav, da se o njej pogovorimo. Eni so mnenja, da gre za sila uporabno sredstvo za zatiranje letošnjega virusa, drugi da moramo biti previdni, saj gre za nežen uvod v avtoritarno družbo. Zadeva je prostovoljna, vsaj za zdrave, učinkovita pa bo, pravijo, če jo bomo v veliki meri uporabljali. "Kaj ti pomaga, če si zbolel in blodil po nakupovalnem središču, če so tam vsi brez aplikacije," je rekel naš hišni geek Anže. V primeru, da bi jo imeli naloženo vsi, bi tisti, ki so bili v stiku z vami, dobili opozorilo, naj pazijo na simptome. Drži vodo? Je stvar družbene odgovornosti, da si naložimo še to aplikacijo? Jo boste uporabljali? Zakaj? In zakaj ne?

Kadar smo troli, smo spletna bitja, mali hudobni škrateljci, ki uživamo v sejanju razdora in se napajamo z jezo drugih. Vsak je kdaj pa kdaj. V začetku spleta je trolanje vzniknilo iz pubertetniškega dolgčasa, zdaj so, združeni v armade trolov, dobesedno zavzeli Facebook in Twitter. Ob dnevu državnosti pa praznovali svoj bizarni festival. Za hip se je zdelo, da predstavljajo večino. Kako shajate z njimi? In kako se jih, preden vsi postanemo troli, znebiti?

Kako spletne trole udomačiti?

Kadar smo troli, smo spletna bitja, mali hudobni škrateljci, ki uživamo v sejanju razdora in se napajamo z jezo drugih. Vsak je kdaj pa kdaj. V začetku spleta je trolanje vzniknilo iz pubertetniškega dolgčasa, zdaj so, združeni v armade trolov, dobesedno zavzeli Facebook in Twitter. Ob dnevu državnosti pa praznovali svoj bizarni festival. Za hip se je zdelo, da predstavljajo večino. Kako shajate z njimi? In kako se jih, preden vsi postanemo troli, znebiti?

Delo na daljavo je fajn! Delo na daljavo deluje! Delo na daljavo je mogoče! Delo na daljavo ugodno vpliva na okolje, gnečo, družinsko in korporativno dinamiko …! Vse to smo ponavljali med virusno krizo. A, kot kaže, delo na daljavo ni postalo del nove normalnosti. Spet je gneča na cestah in naši delodajalci spet raje vidijo, da pridemo 50 km daleč v službo, se elektronsko potrdimo, ko gremo na malico, in jim s tem dokažemo, da jih pri menjavi našega časa za njihov denar nismo prinesli okrog. Imate kakšno idejo, zakaj smo tako hitro obupali nad konceptom dela na daljavo?

Zakaj delo od doma ni postalo del nove normalnosti? So bile izkušnje res tako slabe?

Delo na daljavo je fajn! Delo na daljavo deluje! Delo na daljavo je mogoče! Delo na daljavo ugodno vpliva na okolje, gnečo, družinsko in korporativno dinamiko …! Vse to smo ponavljali med virusno krizo. A, kot kaže, delo na daljavo ni postalo del nove normalnosti. Spet je gneča na cestah in naši delodajalci spet raje vidijo, da pridemo 50 km daleč v službo, se elektronsko potrdimo, ko gremo na malico, in jim s tem dokažemo, da jih pri menjavi našega časa za njihov denar nismo prinesli okrog. Imate kakšno idejo, zakaj smo tako hitro obupali nad konceptom dela na daljavo?

#Nebuloze na @Val202! Zakaj delo od doma ni postalo del nove normalnosti? So bile izkušnje res tako slabe?

— Miha Šalehar (@toplovodar) June 9, 2020

Ker so pogovori ob kafe mašini doma čisto preveč monotoni (o tem, zakaj doma ni kafe mašine), ker je možnost izbire, kam na malico, skrčena na ponudbo hladilnika in ker ne moreš šefu pokazat, da edini nimaš prahu na fikusu ? zares pa: boj med kontrolo in samokontrolo.

— Jaša Lorenčič (@JasaLorencic) June 9, 2020

misliš, da ni ratalo? saj še nismo zares ven iz krize… naša multinacionalka naprimer je začela proces, za delo od doma (na prostovoljni bazi), zaenkrat le v HQ (Japonska), kasneje pa mislijo glede na izkušnje razširiti po svetu

— Jure Menart (@JureMenart) June 9, 2020

A da bi bila ves čas v trenirki? V bistvu bi me oropali užitka nakupa novih cot, obiska frizerja.
Zagotovo bi se pri delu od doma zanemarila. #ženskirazlogi

— (Ana)₂ (@jezerska) June 9, 2020

Pravila so na svetu, da jih kršimo! Če to ne bi držalo, države ne bi potrebovale celih armad uslužbencev, ki vsiljujejo spoštovanje neštetih pravil. Ker vsi kdaj pa kdaj pravila prekršimo, potrebujemo policistke, dacarje, darsovce, redarje, inšpektorje in detektorje. In ker na svetu od izgona iz raja obstaja vsak dan kup kršitev in neupoštevanja, Nebuloze na Valu 202 verjamejo, da ima vsak izmed nas nabor pravil, ki jih preprosto krši. In seveda razlogov za neupoštevanje teh. Če bi morali izbrati eno pravilo, ki se vam zdi res butasto in ga zavestno večkrat ne upoštevate, katero bi izbrali? In zakaj?

Kaj so pravila? Zakaj obstajajo ? Ali jih je treba upoštevati? Kakšni ljudje ne upoštevajo pravil?

Pravila so na svetu, da jih kršimo! Če to ne bi držalo, države ne bi potrebovale celih armad uslužbencev, ki vsiljujejo spoštovanje neštetih pravil. Ker vsi kdaj pa kdaj pravila prekršimo, potrebujemo policistke, dacarje, darsovce, redarje, inšpektorje in detektorje. In ker na svetu od izgona iz raja obstaja vsak dan kup kršitev in neupoštevanja, Nebuloze na Valu 202 verjamejo, da ima vsak izmed nas nabor pravil, ki jih preprosto krši. In seveda razlogov za neupoštevanje teh. Če bi morali izbrati eno pravilo, ki se vam zdi res butasto in ga zavestno večkrat ne upoštevate, katero bi izbrali? In zakaj?

Z odpovedjo epidemije se vračajo klasične #Nebuloze na @Val202 ! Ker so taki časi, jih posvečamo pravilom: Če bi si morali izbrati eno pravilo, na katerega se res požvižgate, bi izbrali? In zakaj?

— Miha Šalehar (@toplovodar) June 2, 2020

Rdečo ponoči, na kolesu ali peš, ko ni nikjer nikogar… potem pa se prikaže policija :))

— Marko Skok (@MarkoSkok89) June 2, 2020

Redno kolesom en del poti po napacni strani ceste, ker bi sicer mogla ful velik krog narest (se pa vsem uvidevno umikam, saj so oni na pravi strani)…no pa s kolesom tut cez rdeco, ko ni zive duse. Se mi pa zdijo to take mini-krsitve, da ne vem ce so vredne omembe :)

— chmetizza (@chmetizza) June 2, 2020

Z Donaldom na čelu in njegovimi evropskimi oponašalci svet spet postaja mačo planet. Pa vendar je aktualna kriza s koronavirusom osvetlila, da je šlo državam, ki imajo na čelu ženske voditeljice, precej dobro. Škotska, Islandija, Nova Zelandija, Norveška ... Človek nehote pomisli, da bi bile krize milejše, če bi namesto Lehman Brothers pisalo Lehman Sisters. Z menedžerko leta 2019 in šefinjo AMZS-ja Lucijo Sajevec, ki je tudi v kartingu in formuli 3 dirkala z moškimi, se pogovarjamo o tem, kakšen bi bil svet, če bi ga vodile ženske. "Pomembno je, da imamo moške in ženske vseh starosti na vseh položajih. Raznolikost je zelo pomembna." - Lucija Sajevec, direktorica AMZS in menedžerka leta 2019

V Nebulozah plus z Lucijo Sajevec, direktorico AMZS-ja in mlado menedžerko leta 2019 o tem, kakšen bi bil svet, če bi ga vodile ženske

Z Donaldom na čelu in njegovimi evropskimi oponašalci svet spet postaja mačo planet. Pa vendar je aktualna kriza s koronavirusom osvetlila, da je šlo državam, ki imajo na čelu ženske voditeljice, precej dobro. Škotska, Islandija, Nova Zelandija, Norveška … Človek nehote pomisli, da bi bile krize milejše, če bi namesto Lehman Brothers pisalo Lehman Sisters. Z menedžerko leta 2019 in šefinjo AMZS-ja Lucijo Sajevec, ki je tudi v kartingu in formuli 3 dirkala z moškimi, se pogovarjamo o tem, kakšen bi bil svet, če bi ga vodile ženske.

“Pomembno je, da imamo moške in ženske vseh starosti na vseh položajih. Raznolikost je zelo pomembna.” – Lucija Sajevec, direktorica AMZS in menedžerka leta 2019

Medtem ko se v koronacirkusu državljani držav ukvarjamo predvsem sami s sabo ter svojimi politikami in politiki, se naglo spreminja tudi globalna slika. Preden se po žabje skuhamo in se nekega jutra zbudimo v povsem novem svetu, se v Nebulozah plus pogovorjamo z legendarnim opazovalcem sveta Ervinom Hladnikom Milharčičem. Kako stabilna je Evropa ob dogajanjih v Britaniji, na Poljskem, Madžarskem in še kje? Čigav interes poganja nestabilna Evropa? Kako naj gledamo odnos med Kitajsko in Združenimi državami? Kako bo korona premešala svetovne karte? In nenazadnje: proti kateremu svetilniku sveta naj odpluje naša vse bolj razklana ladja?

V Nebulozah plus Ervin Hladnik Milharčič o globalni (politični) prihodnosti, protestih, neenotnosti in demokraciji

Medtem ko se v koronacirkusu državljani držav ukvarjamo predvsem sami s sabo ter svojimi politikami in politiki, se naglo spreminja tudi globalna slika. Preden se po žabje skuhamo in se nekega jutra zbudimo v povsem novem svetu, smo se v Nebulozah plus pogovorili z legendarnim opazovalcem sveta Ervinom Hladnikom Milharčičem, novinarjem časnika Dnevnik. Kako stabilna je Evropa ob dogajanjih v Britaniji, na Poljskem, Madžarskem in še kje? Čigav interes poganja nestabilna Evropa? Kako naj gledamo odnos med Kitajsko in Združenimi državami? Kako bo korona premešala svetovne karte? In nenazadnje: proti kateremu svetilniku sveta naj odpluje naša vse bolj razklana ladja?

“To, s čimer bi se morali ukvarjati, je kdo kompetentno govori iz svojega znanja in izkušenj in kdo govori mnenja na podlagi političnih, verskih in drugih prepričanj.”

#Nebuloze plus na @Val202 . Z @ervinmh o tem, kaj se med tem, ko mislimo samo lokalno, dogaja globalno.

— Miha Šalehar (@toplovodar) May 19, 2020

“Kar nam je najbolj ostalo iz socializma je enotnost. A enotnost ni naša največja vrednota. Nič ni narobe, da smo konfliktna družba.”

Zgodovinska koronaepizoda je zanimiva tudi z vidika javnega mnenja. Ga ni med nami, ki zadnje tedne ne bi premetaval statistik, odstotkov, jih primerjal in si jih poskušal sestaviti v neko smiselno zgodbo. Kdor zagospoduje javnemu mnenju, ta obvladuje položaj. Zgodila se je bitka za medije, za interpretacije, za inženiring resnice, za vaše mnenje. Po vsem svetu. V Nebulozah plus o konstrukciji javnega mnenja z Andražem Zorkom, ki je, potem ko je zaradi golobov in JLA zavozil radio na gimnaziji Poljane, postal strokovnjak za javno mnenje.

V Nebulozah plus z Andražem Zorkom, enim najopaznejših raziskovalcev medijev v Sloveniji, o javnem mnenju in čustvih

Zgodovinska koronaepizoda je zanimiva tudi z vidika javnega mnenja. Ga ni med nami, ki zadnje tedne ne bi premetaval statistik, odstotkov, jih primerjal in si jih poskušal sestaviti v neko smiselno zgodbo. Kdor zagospoduje javnemu mnenju, ta obvladuje položaj. Zgodila se je bitka za medije, za interpretacije, za inženiring resnice, za vaše mnenje. Po vsem svetu. V Nebulozah plus o konstrukciji javnega mnenja z Andražem Zorkom, ki je, potem ko je zaradi golobov in JLA zavozil radio na gimnaziji Poljane, postal strokovnjak za javno mnenje.

“Problem je, da se o aferah pri nas ne razpravlja dovolj. Zelo hitro se razdelimo in si izdelamo mnenje, ki ga skoraj nikoli ne zamenjamo.”

#Nebuloze plus na @Val202 danes z @Andrazus o javnem mnenju. Tudi v času koronacirkusa. Med drugim pove tudi, kaj bi potreboval, da nas prepriča, da je zemlja ravna in da je Kramberger vstal od mrtvih;)

— Miha Šalehar (@toplovodar) May 12, 2020

“Ne verjamem v objektivno resnico in upam, da se poenotenje vseh resnic ne bo nikoli zgodilo.”

Po dveh mesecih se skozi neprestano dopovedovanje, da nikoli več ne bo tako, kot je nekdaj bilo, vračamo v tisto, čemur nekateri pravijo nova normalnost. Z dr. Miho Mazzinijem razdiramo naslednja vprašanja: Kako ste se spremenili v tem času? Kaj vse ste spoznali o sebi in družbi? Kaj smo pozabili “v starih časih”, kaj dobili z novimi? Kakšne nove normalnosti si želite, če bi jo lahko izbirali sami?

V Nebulozah Plus Toplovodar skupaj z Miho Mazzinijem o domnevnem koncu in prehodu v novoustvarjeno realnost

“To je stanje maničnega poceni nakupovanja. Meni je bilo zanimivo opazovati, kako so ljudje zbegani (spet) hodili po parkih in na izlete.”#zdajgovori Miha Mazzini

— Val 202 (@Val202) May 5, 2020

“Ko je prišlo do karantene, nismo sledili mediteranskemu izgledu. Samoorganizacijsko vemo, kaj je za nas dobro.”#zdajgovori Miha Mazzini

— Val 202 (@Val202) May 5, 2020

“Mi smo dežela amaterizma, obsesivnega razpada na leve in desne in večnih politikov.”#zdajgovori Miha Mazzini

— Val 202 (@Val202) May 5, 2020

Polovica delodajalcev že preverja dejanja svojih kadrov na družbenih omrežjih. Nekateri v zameno za službo zahtevajo tudi uporabniško ime in geslo. Klasični pogovori, kjer ste bodoči šefinji lahko naložili, da ste delu predani puščavniki, ne obstajajo več, obstajajo pa terabajti podatkov, ki o nas povedo več, kot si upamo izdati. Je prav, da @sneta_sekira ne dobi službe, ker je pač ob vikendih sneta sekira? Ali je prav, da je ne dobi @mali_himmler, ker ima ob četrtkih čudne nazore? Je prav, da njegovo službo dobi @kiki, čeprav ima bolj radikalne poglede na svet, a je dovolj pameten, da je zaklenil profil? Kaj lahko vašo službo zanima o vas? Kaj je ne sme? Kje in kako bi določili mejo? Kdaj pri objavi vsebine vklopite samocenzuro zaradi službe?

Ali je prav, da vaši sodelavci spremljajo vaše profile na družabnih omrežjih in česa zaradi njih ne objavljate?

Polovica delodajalcev že preverja dejanja svojih kadrov na družbenih omrežjih. Nekateri v zameno za službo zahtevajo tudi uporabniško ime in geslo. Klasični pogovori, kjer ste bodoči šefinji lahko naložili, da ste delu predani puščavniki, ne obstajajo več, obstajajo pa terabajti podatkov, ki o nas povedo več, kot si upamo izdati. Je prav, da @sneta_sekira ne dobi službe, ker je pač ob vikendih sneta sekira? Ali je prav, da je ne dobi @mali_himmler, ker ima ob četrtkih čudne nazore? Je prav, da njegovo službo dobi @kiki, čeprav ima bolj radikalne poglede na svet, a je dovolj pameten, da je zaklenil profil? Kaj lahko vašo službo zanima o vas? Kaj je ne sme? Kje in kako bi določili mejo? Kdaj pri objavi vsebine vklopite samocenzuro zaradi službe?

#Nebuloze na @Val202 : Kadrovanje/služba in družbena omrežja. Ali je prav, da "služba" gleda vaš FB? Česa zaradi sodelavcev ali šefa ne objavljate?

— Miha Šalehar (@toplovodar) March 3, 2020

Imam pravilo, da zaposlenim ne sledim na družabnih omrežjih.Niti oni meni ne. #nebuloze

— Jan Poniz ?? (@janponiz) March 3, 2020

Glede na trend GDPR-ja, se zna zgoditi, da se bomo morali delodajalci pismeno zavezati in dokazovati, da ne bomo sledili zaposlenim na socialnih omrezjih….ker bo v nasprotnem znal to biti mobing…

— Dusan Olaj (@dusanolaj) March 3, 2020

Dolg pogovor mi o človeku pove več kot editiran prikaz njegovega življenja na družabnih omerežjih.

— Jan Poniz ?? (@janponiz) March 3, 2020

Poslovnih partnerjev, strank in sluzbeno povezanih oseb sploh ne dodajam na FBju .. imam popolnoma zaklenjen profil … ma zdraaaaavoo

— Gregor Koprivc (@Gregorinho14) March 3, 2020

V vlogi delojemalca, prav tako prestalk-aš potencialne delodajalce, brand, image, kultura v podjetju, kličeš ljudi, ki delajo tam, skratka narediš due-diligence analizo, ampak delodajalec pa tega ne sme? Pač gre za dostopne vire. Za ene in druge.

— Jure Culiberg (@JTzuli) March 3, 2020

Na pustni torek Nebuloze o maskah politike, ki nikdar ne padejo. Slovenci o zasebnosti tistih, ki se nam pustijo voliti in izvoliti, ne želimo kaj dosti vedeti. Pred volitvami nam pokažejo, kako popolnoma popolna in dolgočasna življenja imajo, mi pa smo zadovoljni. Francijo te dni pretresa afera Griveaux; politik je odstopil od kandidature, ker so se na spletu pojavile fotografije njegovega tička, te pa je pošiljal dami, ki ni bila del njegove zgledne družine. Ali je spolnost lahko del medijske agende, kadar gre za političarke in politike? Bi vas motilo, če bi vaš ali vaša kadila travo? Uživala kokain? Imela ljubico? Svingala? Kaj bi radi vedeli o politikih, pa vam tega ne pokažejo? Ali se vam zdi, da o ljudeh, ki se nam dajo v izvolitev vemo dovolj?

Ker je pust praznik mask in ker gremo mogoče spet na volitve

Na pustni torek Nebuloze o maskah politike, ki nikdar ne padejo. Slovenci o zasebnosti tistih, ki se nam pustijo voliti in izvoliti, ne želimo kaj dosti vedeti. Pred volitvami nam pokažejo, kako popolnoma popolna in dolgočasna življenja imajo, mi pa smo zadovoljni. Francijo te dni pretresa afera Griveaux; politik je odstopil od kandidature, ker so se na spletu pojavile fotografije njegovega tička, te pa je pošiljal dami, ki ni bila del njegove zgledne družine. Ali je spolnost lahko del medijske agende, kadar gre za političarke in politike? Bi vas motilo, če bi vaš ali vaša kadila travo? Uživala kokain? Imela ljubico? Svingala? Kaj bi radi vedeli o politikih, pa vam tega ne pokažejo? Ali se vam zdi, da o ljudeh, ki se nam dajo v izvolitev vemo dovolj?

Paketi s Kitajske, pretežno ceneni ponaredki tistega, kar nas v Evropi stane več.

Paketi s Kitajske, pretežno ceneni ponaredki tistega, kar nas v Evropi stane več

Alibaba, Aliexpress, Wish in podobni so napolnili tudi malhe slovenskih poštarjev: maturantske obleke, športni copati, slušalke bluetooth, izpušni sistemi in legokocke za desetino cene. Ker imamo radi izdelke solidne kakovosti po izjemno nizkih cenah, smo brez premisleka skočili tudi na ta vlak globalne ekonomije. Zakaj bi kupoval drago kitajsko blago v slovenskih trgovinah, če ga lahko naročim na spletu? Zakaj bi dal za tekaške copate Salomon 300 evrov, če jih dobim za 75 evrov? Zakaj bi sploh imel original, če je ponaredek enako dober in nekajkrat cenejši? Zveni logično! Ali je z vsem tem kaj narobe?

Čemu pripisujete obdarovalno histerijo?

Čemu pripisujete obdarovalno histerijo?

V petek bo valentinovo. In ja, treba se je obdarovati. V sredo ima prijateljica vselitveni žur. Spet se spodobi darovati: na forumih pravijo, da vsaj kakšen dober nož, ki naj ne bo cenejši od 60 in ne dražji od 100 evrov. Prijatelj bo prihodnji teden diplomiral, pa še redno službo bo dobil. Spet obdarovanje. Za vsako zmago posebej. Ste slišali za “baby shower”, nepozabno zabavo v čast uspešne zanositve? Seveda z obveznim darilnim programom. No, tudi ko se subjekt žurke “baby shower” prikaže na svet, sledi novo obdarovanje. Pa darilo ob nakupu novega avtomobila. Da o obveznih darilih za maturo, rojstni dan, birmo, vozniški ali potapljaški izpit, god in obletnico poroke ne govorimo. Čemu pripisujete obdarovalno histerijo? Je obdarovanja preveč? In pa, seveda, kje, pri katerem kolenu, prazniku ali priliki potegniti črto?

Smo res kar naprej v stresu ali gre za enega od dobrih izmislekov protistresne industrije?

Smo res kar naprej v stresu ali gre za enega od dobrih izmislekov protistresne industrije?

Če nimate občutka, da ste pod stresom ali v stresu, da boste izgoreli, bržkone niste dali vsega od sebe; povsem mogoče pa je, da sploh ne obstajate. Raziskave pravijo, da smo ves čas v stresu. Celo otroci. Tudi mi priznavamo, da smo pod stresom, čeprav v resnici niti ne znamo enotno pojasniti, kako se to čuti in kako se takrat počutimo. Stres je tudi v Sloveniji vse pogostejši razlog za odsotnost z dela. Stres je ob pomoči medijskih kampanj postal tako široko sprejeto stanje kot nobena patologija doslej: z idejo, da smo kar naprej v stresu, se strinjamo vsi. Smo res kar naprej v stresu? Gre (tudi) za dober izmislek protistresne industrije?

Že dolgo nas ni neka novica tako razgrela, kot nas je tista o odstranitvi pisoarjev v nekaj (ne vseh!!!) toaletah na FDV, s čimer so vzpostavili nekaj spolno nevtralnih stranišč. Po dolini je zavel vihar čustev: kastracija, revolucija, prestop Rubikona … se je tvitalo vsenaokrog, ne da bi v resnici kdo pomislil, za kaj je šlo. Kaj pa, če samo za to, da ljudem, ki se spolno opredeljujejo še kako drugače od klasičnih oznak na WC-jih, ne bi povzročali nepotrebne zadrege? Kakšen odnos imate do tega? Bi vas motila spolno nevtralna stranišča? Kaj v resnici pomenijo?

Bi vas motila spolno nevtralna stranišča?

Že dolgo nas ni neka novica tako razgrela, kot nas je tista o odstranitvi pisoarjev v nekaj (ne vseh!!!) toaletah na FDV, s čimer so vzpostavili nekaj spolno nevtralnih stranišč. Po dolini je zavel vihar čustev: kastracija, revolucija, prestop Rubikona … se je tvitalo vsenaokrog, ne da bi v resnici kdo pomislil, za kaj je šlo. Kaj pa, če samo za to, da ljudem, ki se spolno opredeljujejo še kako drugače od klasičnih oznak na WC-jih, ne bi povzročali nepotrebne zadrege? Kakšen odnos imate do tega? Bi vas motila spolno nevtralna stranišča? Kaj v resnici pomenijo?

#Nebuloze na @Val202 , ki rešujejo male potrebe velike nacije, tokrat o spolno nevtralnih toaletah: Zakaj se vas je ta poskus reševanja zadrege neke populacije tako dotaknil? Zakaj ne bi lulali skupaj?

— Miha Šalehar (@toplovodar) January 28, 2020

Men dol visi, ampak ne smem z mnenji zaostajat za drugimi. ☝️ #nebuloze

— Đst Ismet (@IsmeTsHorjuLa) January 28, 2020

Saj ne gre za toalete. Zanimivo kako ena neznatna, statistično zanemarljiva neprilagojena populacija, diktira spremembe uveljavljenih načinov življenja vsej ogromni večini in pri tem vsako spraševanje o tem takoj označi za razne fobije in -izme. Večina pa politično korektno tiho.

— mastermind (@tomaz762) January 28, 2020

Moti me, ker se menimo o enih jebenih sekretih na enem jebenem faksu zato, ker se vsem jebe. Jebe v istih sekretih.

Nečak tam v bližini študira in ga včasih obiščem. Od zdaj naprej bom scal na dvorišču ob drevesu. PISS OFF.

— TomoB (@_Tomo_B__) January 28, 2020

Lahko mi "odšraufajo" pisoarje, ne morejo me pa prisilit, da bi lulal sede.@toplovodar @Val202

— AsMarko (@AsMarko7) January 28, 2020

A je RES treba odstrant pisoarje, da maš lahko spolno nevtralna stranišča? (Pa ne mi zdej kako je doma, govorimo o wcjih k so bl obiskani k Gunclje)

— tamo neki (@tyschew) January 28, 2020

Napaka, pravo vprašanje je, kaj bo povprečna ženska pridobila z odstranitvijo pisoarjev? Se ji bo povečala plača? Bo dedec pomival posodo? Bo lažje pridobila poštenega žrebca? Ji bo lulanje ob poslušanju moških pogovorov prijetneje? To in še več, se sprašuje vesoljni svet.

— Aleš (@El_Messija) January 28, 2020

V Fkk kempih hodijo zenske na moski wc in moski na zenskega, pa smo vsi goli in nikogar ne gane kaj ima med nogami. Lahko pa smo nudisti nad inteligentni in iz tega ne delamo big deala niti ko smo v civilizaciji obleceni normalno!

— Matevž Planinšek (@matevzplaninsek) January 28, 2020

Otroci odraščajo v času superobveščenosti; do desetega leta imajo skoraj vsi v žepu vso pamet, vse reference, vse vplivnice in vplivneže, vso pop kulturo, ves marketing in vse porniče tega sveta. Kako ravnate, ko skupaj z odraščajočo ali odraščajočim gledate vsebino, ki preseneti z eksplicitnim ljubezenskim prizorom? Stisnete pavzo in pojasnite, kako je bilo s tem nekoč? Se naredite francoza, ker veste, da ve več, kot veste vi? Se je o spolnosti sploh še treba pogovarjati? Čigava naloga je to? Mame? Očeta? Šole ali interneta?

Se je o spolnosti z otroki sploh še treba pogovarjati?

Otroci odraščajo v času superobveščenosti; do desetega leta imajo skoraj vsi v žepu vso pamet, vse reference, vse vplivnice in vplivneže, vso pop kulturo, ves marketing in vse porniče tega sveta. Kako ravnate, ko skupaj z odraščajočo ali odraščajočim gledate vsebino, ki preseneti z eksplicitnim ljubezenskim prizorom? Stisnete pavzo in pojasnite, kako je bilo s tem nekoč? Se naredite francoza, ker veste, da ve več, kot veste vi? Se je o spolnosti sploh še treba pogovarjati? Čigava naloga je to? Mame? Očeta? Šole ali interneta?

#Nebuloze na @Val202 : Ali mladi v času interneta v žepu potrebujejo starševski posvet o spolnosti? Vaja v slogu: kaj storite, ko se na družinskem ekranu zgodi seks?

— Miha Šalehar (@toplovodar) January 21, 2020

Jaz rečem, da kak žur. In če imamo še kaj sladoleda v skrinji.

— Gregor Radizelski ? Mansplainer ? (@SiKomGr) January 21, 2020

Žensko truplo brez glave, moški z odprto lobanjo in krvjo, ki se cedi ven, utopljenci in urejeni sociopati srednjih let, product placement na polno, ampak mi še škandaliziramo zaradi 20-sekundne fuk scene v poltemi? ? @toplovodar @Val202 #jezero

— pengovsky (@pengovsky) January 21, 2020

Desa Muck je na to temo napisala en roman za anale. #nebuloze @toplovodar @Val202

— Simon Irmancnik (@srmanc) January 21, 2020

Sinu v tej fazi samo prokreativno povem, da se tako dela otroke. Po možnosti mu pokažem še kak doku BBC-ja (seks levov), tako da ve, da "lulček" kasneje ne bo namenjen samo temu, kar izhaja iz besede.

— Roman (@roman1779) January 21, 2020

potrebujejo, vzorci dostopni na vseh mogočih spletnih straneh, z zdravo spolnostjo nimajo zveze, #more #love #less #pornografy.. aja, pozabil vprašat, a je babe dojke pokazala ??

— Not Blind (@matjazzajec) January 21, 2020

Z ženo začneva z razlago vseh detajlov in nians. Direktno in analitično, brez čebelic in rožic. Najprej se pogreznejo v kavč, nato si začepijo ušesa, na koncu pa pobegnejo v sobe.

— Tomi the Slav (@tomirozman) January 21, 2020

Novi red zapoveduje, da se spodobi dnevno razžaliti ali osramotiti vsaj dve javni osebnosti. Če torej sledilcem na družbenih omrežjih še niste povedali, kaj si mislite o pilotski jakni vojaškega ministra, Alenkinih čevljih, Kobalovih plagiatih, Trumpu, Greti Thunberg in o novi vremenarki s televizije, je čas, da nekoga takoj ozmerjate z lopovom, debilko ali kretenom. Ker pa ste ravno pri tem vsakdanjem opravku, lahko pri tipkanju žaljivih domislic premislite še, zakaj to sploh počnete oziroma počnemo. Kaj je dodana vrednost tega? Kako to vpliva nanje, na družbo in pripravljenost ljudi, da sprejmejo položaje, ki so na očeh javnosti?

Kaj je dodana vrednost javnega sramotenja?

Novi red zapoveduje, da se spodobi dnevno razžaliti ali osramotiti vsaj dve javni osebnosti. Če torej sledilcem na družbenih omrežjih še niste povedali, kaj si mislite o pilotski jakni vojaškega ministra, Alenkinih čevljih, Kobalovih plagiatih, Trumpu, Greti Thunberg in o novi vremenarki s televizije, je čas, da nekoga takoj ozmerjate z lopovom, debilko ali kretenom. Ker pa ste ravno pri tem vsakdanjem opravku, lahko pri tipkanju žaljivih domislic premislite še, zakaj to sploh počnete oziroma počnemo. Kaj je dodana vrednost tega? Kako to vpliva nanje, na družbo in pripravljenost ljudi, da sprejmejo položaje, ki so na očeh javnosti?

#nebuloze na @Val202 : Zakaj vedno pogosteje javno sramotimo javne osebnosti? Kaj je dodana vrednost tega početja? https://t.co/IazUWUWq1R

— Miha Šalehar (@toplovodar) January 14, 2020

Novoletne zaobljube, nekoč benigen praznik laži, vezanih na kajenje in prehranjevanje, postajajo tržna niša. V zadnjih 14 dneh nas neprestano obstreljujejo oglasi za tečaje, knjige, predavanja in aplikacije, ki obljubljajo, da bodo naše bedne “performance” spravile na mejo mogočega: keto dieta, vroča joga, štetje korakov in dihanja, v 20 tednih do atletske postave, s tečajem do mentalitete bojevnika, z meditacijo do konkurenčne osredotočenosti, izboljšaj svoje sposobnosti in pohrustaj 2020, premagaj samega sebe in premagal boš konkurenco. Med delom na sebi in konkurenčnostjo je postavljen enačaj. Potem pa adventno porejen vklopiš Instagram in ugotoviš, da si edini, ki še vedno neguje ledveno maščevje; drugi že bingljajo v stenah plezališč, se slikajo na Viševniku, praznujejo 17 pretečenih kilometrov ali objavljajo fotografije prepotenih blazin za jogo. Kako pa vi shajate z neprestanimi namigi, da iz sebe niti približno ne iztisnete dovolj?

Aplikacije za dihanje, meditacijo, bojevniško mentaliteto, instagram izzivi in ostalo

Novoletne zaobljube, nekoč benigen praznik laži, vezanih na kajenje in prehranjevanje, postajajo tržna niša. V zadnjih 14 dneh nas neprestano obstreljujejo oglasi za tečaje, knjige, predavanja in aplikacije, ki obljubljajo, da bodo naše bedne “performance” spravile na mejo mogočega: keto dieta, vroča joga, štetje korakov in dihanja, v 20 tednih do atletske postave, s tečajem do mentalitete bojevnika, z meditacijo do konkurenčne osredotočenosti, izboljšaj svoje sposobnosti in pohrustaj 2020, premagaj samega sebe in premagal boš konkurenco. Med delom na sebi in konkurenčnostjo je postavljen enačaj. Potem pa adventno porejen vklopiš Instagram in ugotoviš, da si edini, ki še vedno neguje ledveno maščevje; drugi že bingljajo v stenah plezališč, se slikajo na Viševniku, praznujejo 17 pretečenih kilometrov ali objavljajo fotografije prepotenih blazin za jogo. Kako pa vi shajate z neprestanimi namigi, da iz sebe niti približno ne iztisnete dovolj?

Kako narediti božično zgodbo znosnejšo?

Kako narediti božično zgodbo znosnejšo?

Vas grabi tesnoba, ko pomislite, kaj vse morate do jutrišnjega večera postoriti? Je vse urejeno, organizirano, nakupljeno, zavito in skrito? Darila? Piškoti in tatarski biftek? Pa mah za jaslice in zeleni silvanec za tisto babico, ki ne pije rdečega in suhega? Ste spet narobe prešteli bratove otroke in bo treba še enkrat v predinfarktno gnečo trgovskega centra? Da o novem letu, ki bo čez samo en teden, vi pa nimate smučarskih čevljev, ker ste jih … niti ne govorimo. Vsa ta drama in stres, da na koncu sedeš s sorodniki k večerji, topo bolščiš predse in čakaš, da mine. Kako narediti božično zgodbo znosnejšo? Kaj storiti, da bo tudi naš božič tako miren in lep, kot je tisti v reklamah?

“Nimam časa,” je največkrat izrečena ali mišljena misel vseh časov. “Nimam časa” je naravno stanje zahodne eksistence. “Nimam časa” je edina prava in najbolj zveličavna drža, ki nam zagotavlja VIP-ložo v nebesih. Luzerke imajo čas, frajerkam ga primanjkuje (velja tudi za moško slovnično obliko). Kdaj ste nazadnje srečali človeka, ki se je pohvalil, da ima dovolj časa? Zakaj se nam zdi pomanjkanje časa znamenje, da svoje življenje vodimo optimalno? Zakaj ves čas trdimo, da nimamo časa? Ali ga res nimamo, ali samo igramo, da ga nimamo? In ne nazadnje: kdo in zakaj nam krade čas?

Zakaj tako radi poudarjamo, da nimamo časa? Zakaj ima "brezčasni" status pozitivno konotacijo?

“Nimam časa,” je največkrat izrečena ali mišljena misel vseh časov. “Nimam časa” je naravno stanje zahodne eksistence. “Nimam časa” je edina prava in najbolj zveličavna drža, ki nam zagotavlja VIP-ložo v nebesih. Luzerke imajo čas, frajerkam ga primanjkuje (velja tudi za moško slovnično obliko). Kdaj ste nazadnje srečali človeka, ki se je pohvalil, da ima dovolj časa? Zakaj se nam zdi pomanjkanje časa znamenje, da svoje življenje vodimo optimalno? Zakaj ves čas trdimo, da nimamo časa? Ali ga res nimamo, ali samo igramo, da ga nimamo? In ne nazadnje: kdo in zakaj nam krade čas?

#Nebuloze na @Val202 danes preverjajo največkrat izrečeno ali mišljeno high performance idejo zadnjih desetletij: Nimam časa!!! Zakaj tako radi poudarjamo, da nimam časa? Zakaj ima "brezčasni" status pozitivno konotacijo? Kdo nam krade čas? Ga res nimamo?

— Miha Šalehar (@toplovodar) December 10, 2019

Največji lopov časa je ta naprava iz katere ravno odgovarjam..

— Mimajselfendaj (@getcrazyandkeep) December 10, 2019

To je samo en izgovor, če mene vprašaš. Čas nakloniš službi, družini, prijateljem, športu, s katerim se ukvarjaš. Vedno se najde čas za vse.

— lebdim45 (@lebdim45) December 10, 2019

Stvar prioritet! S tem, da se verjetno skozi življenje počasi premikaš od prioritet, ki ti jih narekujejo drugi, do tistih, ko se počasi začneš zavedati omejenosti časa in minljivosti, ki so pomembne tebi.

— tetapoli (@tetapoli) December 10, 2019