Peto kolo

Gost tokratnega podcasta je kolega podcaster, sicer pa starosta slovenske novinarske scene dr. Ali Žerdin.

Na vprašanje, v čem se današnji Ali Žerdin razlikuje od Alija Žerdina iz konca 80. let, je izpostavil: »Imel sem privilegij, da sem naredil radijsko kariero kot nekdo, ki ne zna ne brat ne govorit. Potem je postala ta moja hiba prepoznavna.«

Nadaljevali smo s parlamentarno kulturo: »Slovenija 1990 je imela alternativno politično elito. Pri današnjih ad hoc političnih projektih gre za več improvizacije. Na ravni, koliko imajo novinci izčiščene ideje in razvite veščine, smo na slabšem.«

V drugem delu podcasta pa smo se posvetili omrežjem moči danes, če parafraziramo naslov Alijeve knjige: »Jamnik je konstanta, ki traja vsaj od leta 2002. Je nedvomno pomemben igralec. Pomembni igralci so tudi v Kapitalski družbi, ter Zavarovalnici Triglav in NLB. Od teh pa je odvisno, kako se sestavijo skupaj.« Ob tem je treba je pozorno spremljati tudi navezave med organiziranim kriminalom in politiko: »Zlasti droge. Ta denar se legalizira preko nepremičninskih poslov.«

Vabljeni k poslušanju!

Četverec brez krmarja je v prvem delu četrte sezone brez strahu zarezal v besneče valove slovenske politike. Tokrat se kruši na levi z rdečo navdahnjeni strani političnega spektra, čeprav je vlada naredila precej tistega, česar je obljubila: »Uspela je depolitizirati RTV, ukinili so vse koristne ukrepe prejšnje vlade, in vrnili kazni kolesarjem, ter smo tik pred tem, da se elektro gospodarstvo preoblikuje v monopol, ukinili so dodatno zavarovanje … Tisto, kar intimno zanima tiste, ki so na oblasti, se udejanji. Vprašanje pa, ali to koristi slovenski družbi.«

Čeprav ob poplavi političnih podcastov nismo več unikatni, smo veseli, da ohranjamo sledilce. Za razliko od ostalih, pa v Petem kolesu izveste, kaj imajo skupnega Mojca od Kekca, Esmeralda in Dominika Švarc Pipan.

Vabljeni k poslušanju!

Po tem, ko je bil odstopljen še en minister verjetno najbolj prepišnega ministrstva v Sloveniji, smo petokolonaši sklenili, da bomo zarezali v drobovje problema slovenskega zdravstvenega sistema. V goste smo povabili direktorja ZD Kočevje Gregorja Koširja in začeli z vprašanjem, kaj se da v letu in pol storiti. Očitno precej, navkljub temu, da direktorji ZD zaradi narave našega sistema najmodernejših pristopov vodenja sploh ne morejo uporabljati.

So pri družinskih zdravnikih res problem le finančne zahteve ali imamo veliko rezerv pri organizaciji dela? Komu je v interesu, da se že trideset let ne spremeni nič ter kako je s javnimi zavodi, koncesionarji in zasebniki?

V kolikor želite izvedeti, kaj bi morali (vsaj pri zdravstvenih domovih) storiti, da bi skrb za bolnika ponovno postavili o ospredje ter zakaj bi imela pretirana centralizacija nasprotni učinek od želenega, vabljeni k poslušanju.

Petokolonašem se je na dan državnosti v svoji maniri zdelo primerno prevereiti tezo, ali je 25. junija 1991 z ustanovitvijo države slovenski narod izsanjal svoj tisočletni sen. Zato so v svojo sredo povabili dr. Vanjo Kočevarja, ki se ukvarja s politično zgodovino slovenskega etničnega prostora.

V pogovoru smo se dotaknili mnogih vprašanj, ki so odstrla mnoge že pozabljene poglede na slovensko identiteto. Kdaj se pojavi mit o Slovencih kot narodu hlapcev, kako je z domoljubjem in domomržnjo ter kako je s pojavljanjem slovenskega imena skozi zgodovino.

Vabljeni k poslušanju!

Po zunanjepolitičnem uspehu, ko je Slovenija še drugič postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN, smo petokolonaši v goste povabili nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla.  

Izjavo, da bi se morala kandidaturi odpovedati v korist Ukrajine, je pospremil z besedami: »Meni je bilo jasno, da je bilo to prepozno rečeno. Vendar, ko bi bilo mogoče zamenjati članstvo, si predstavljajte Ukrajino nasproti Rusiji. To bi bila zelo zanimiva situacija v mednarodni politiki.« Kljub temu pa je izrazil spoštovanje in zadovoljstvo, da je Sloveniji uspelo.

Vendarle pa se sogovornik ni mogel otresti slabega občutka glede OZN: »So organizacija zmagovalcev druge svetovne vojne in nekoliko starokopitna organizacija ... Ta kandidatura ni ne vem kako koristna reč. Želel bi si, da si Slovenija prizadeva za svoje lastne interese.«

Pot slovenske zunanje politike pa je komentiral z besedami, da je v Sloveniji še vedno živa ideje o neuvrščenosti, a na srečo zelo veliko manevrskega prostora slovenska zunanja politika nima, ker je zavarovana z Evropsko unijo in Natom.  

Vabljeni k poslušanju!

V Sloveniji se je na krajšem obisku mudil Alex Aiken, vodja komuniciranja vlade Združenega kraljestva. Petokolonašom se je tako preko veleposlaništva Združenega kraljestva ponudila priložnost, da ga povprašamo, kako je s politiko na Otoku. Pogovor smo otvorili s steklenico vina Pinot Noir, ki ga med svojim obiskom v Sloveniji pohvalil tudi nekdanji ministrski predsednik Boris Johnson ter ga je za namen pogovora donirala Tilia Estate.

V pogovoru smo se dotaknili pomena zaupanja pri komuniciranju. »Ključno je, da tisto, kar obljubiš, tudi izpelješ,« je izpostavil Aiken in na podvprašanje, če ga skrbi prihodnji status ZK po Brexitu, dejal: "Del britanskega genija je sposobnost ponovne iznajdbe samega sebe."

V drugem delu smo misli našega sogovornika preslikali na aktualno slovensko politiko. Kako je z zaupanjem pri sedanji vladi, kdo je postal prvi desničar levice in kako je s postavljanjem pravih ciljev v politiki, izveste v pogovoru.

Vabljeni k poslušanju!

Po treh vrhunskih gostih smo petokolonaši sami opravili kratko evalvacijo dosedanjega poteka sezone. Po zadovoljnem trepljanju po ramenih in izpostavljanju dodanih vrednosti takšnega formata pogovora, smo zajadrali v kmečke proteste ter izpostavili napake naše politike: »Kmete bi nazaj za pogajalsko mizo spravil takojšen umik spremembe zakona o živalih in umik/sprememba uredbe o Naturi 2000.« Prav tako smo jasno odgovorili na vprašanje, zakaj in kako je se je treba postaviti za lastne interese na evropski ravni: »Slovenci smo s seboj hitro zadovoljni in radi nabiramo kljukice, ostale države članice pa stvari »pozabijo v predalu«, če gredo te proti njihovim interesom.«

V drugem delu podcasta smo se posvetili upokojenskim protestom: »Če bi se protagonisti pri teh držali samo upokojenske problematike, bi bila stvar vzdržna. Takoj, ko so na trenutke nespretno odprli še druge teme, pa se je zgodil pogrom politike. Vprašanje je, če bodo lahko moment zadržali še nadaljnja tri leta.« Vmes pa je padla tudi kakšna krepka na aktualne zadeve.

Vabljeni k poslušanju!

Eden od redkih podcastov, kjer vprašanj nismo zastavljali le s štirih stolov, temveč je sovoditelje s petega stola često v kot postavila doktorica zgodovine in dolgoletna televizijska voditeljica Rosvita Pesek.

Začeli smo z muzejem osamosvojitve in odnosom dnevne politike do procesa: »Nikoli se ni postavljalo pod vprašaj, ali je bilo to (osamosvojitev, op.a.) prav in kaj bomo sedaj s tem. Celo prazniki so se dodajali in se mi ni zdelo verjetno, da bi nekdo z ukinjanjem muzeja zarezal tako globoko.«

Nadaljevali smo z iskanjem moralnih avtoritet, na koncu pa se dotaknili še javne radiotelevizije: »RTV pričakuje, da bo politika ponudila pravo rešitev. To pa je v osnovi napačno izhodišče. Nobena politika ti ne bo ponudila prave rešitve. Prinesti jo moraš ti in ob pomoči javnosti izsiliti, ne pa, da bo politika sama sebe odrezala. Kje pa je to naredila?«

Vabljeni k poslušanju!

Foto: TVS

V goste Petega kolesa je prišel najvišji državniški obisk do sedaj. Poleg čudenja čistoči stanovanja, smo petokolonaši zadovoljno ugotovili, da je tudi Borut Pahorzaznamovan s številko 5 (nekdanji poslanec, evropski poslanec, predsednik državnega zbora, vlade in predsednik republike) ter mu ponudili peti stol petega kolesa. Razkril je marsikaj: od tega, kaj ga je gnalo v politiko, do tega, da se zna nasmejati našim nesponzorjem.

Ekskluzivno je delil nekaj opažanj, ki jih do sedaj še ni izrekel. Hkrati pa odlično ubesedil ključne značilnosti slovenske politike v štirih točkah: 1.) v politiko se podajajo neizkušeni, 2.) politiki so istovrstni, saj ne smeš razmišljati drugače, 3.) politična moč se nahaja izven institucij, 4.) desnica se ne potrudi dovolj.

Vsem poslušalcem želimo blagoslovljene velikonočne praznike!

Petokolonaši smo se po krajšem premoru in novim funkcijam navkljub z veseljem odzvali klicem zvestih poslušalcev, ki so se vrstili na raznolikih lokacijah, vse od žurov na Metelkovi pa do polj ob Kanalu C0. Posneli smo prvi del nove sezone najbolj priljubljenega podcasta Peto kolo,v katerem smo gostili bančnika, ki je nazadnje jokal v vinogradu, sicer pa znanega po uspehih korporativnega upravljanja in jasnih mislih o prihodnosti Slovenije, Blaža Brodnjaka.

Se v Sloveniji lahko poenotimo, da zasebna lastnina ni zlo, da je kapitalski trg nekaj, kar je normalnega in potrebnega ter da preko tega lahko ustvarimo nove zgodbe o uspehu: »Slovenski model kapitalizma je zelo solidaren, če pogledamo obseg pravic, ki jih imamo iz javnega denarja, tako na področju šolstva, kot zdravstva. Ali je zdravstvo na voljo, pa je zame bolj vprašanje upravljanja tega sistema, kot pa potrebe po več denarja.«

Prav tako o tem, kaj bo ključni izziv za Šentflorjanca v prihodnosti.

Vabljeni k poslušanju!

“Če se zavedaš, da si Slovenec; si ponosen, da si Slovenec,  si lažje tudi kos sodobnim izzivom današnjega časa, ki postavlja pod vprašaj vsakršno identiteto,« uvodoma pove dr. Helena Jaklitsch, zgodovinarka, avtorica in publicistka, nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pomembnost identitete, zavedanja lastne zgodovine ter odnos do domovine ter odnosov med matico ter zamejskimi in zdomskimi skupnosti so teme, ki so prevevale tokratno Peto kolo.

Dr. Helena Jaklitsch je tudi ministrica, ki smo ji v Petem kolesu pred dvema letoma napovedovali, da bo najboljša ministrica minule vlade. Kaj vse je počela kot ministrica v preteklem mandatu in kakšni so občutki ter rezultati nam je zaupala v tokratnem podkastu.

V Posavju, Dolenjski in Beli krajini nova generacija entuziastov v vinske kleti prinaša sveže poglede in s svojim delom navdušuje. V vsakem kozarcu vina želi nekaj znanja, oplemenitenega v Južni Afriki in Avstraliji, ponuditi tudi sogovornica komentatorjev Petega Kolesa dr. Katja Šuklje Antalick.

Katere potenciale je v vinskem segmentu treba bolje izkoristiti, zakaj je prišlo do odprtja vinskega bara v središču Ljubljane ter zakaj bi morala Bela krajina prepoznavnost graditi na modri frankinji, izveste v tokratnem podcastu. Med modrovanjem tudi nekaj nasvetov, ki bi jih moral slišati Robert Golob.

Vabljeni k poslušanju!

V svobodi je val kadrovskega cunamija pljusknil tudi na Peto kolo in odplavil stare in prežvečene obraze podcasta. V novi epizodi so zato podali analizo nove politične stvarnosti Slovenije novi obrazi starih imen, ki so modrovali o prvih korakih nove vlade.

Vabljeni k poslušanju!

Želji Francke iz Cankarjevega romana Na klancu, da bi vsaj eden izmed prebivalcev klanca imel lepo prihodnost, je tokrat sledila ekipa Petega kolesain v goste na razgovor povabila tamkajšnjega Marcela Štefančiča ml.

V pogovoru smo tehtali, kako visi RTV ter skakali po sencah teh ali onih politikov. Prav tako smo se komentatorji podučili, da je večina Slovencev konservativnih, da bo Marcel volil NSi, in dobili potrditev, da s citati iz Šunda (Pulp fiction) nikakor ne moreš zgrešiti, v kolikor želiš debato premakniti stopničko višje.

Vabljeni k poslušanju!

Je slovenska družba res nepremostljivo razdeljena in kako je to vplivalo na tokratne volitve? Kakšen nasvet ima nekdanji novi obraz in premier dr. Miro Cerar za najnovejši nov obraz dr. Roberta Goloba? Kdo so "trgovci z novci"?

Vabljeni k poslušanju!

O novi vojni v Evropi, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino, s starosto slovenske politike, prof. dr. Ernestom Petričem.

Vabljeni k poslušanju!

Vir fotografije: prirejeno po Jaka Gasar.

Z Rokom Frelihom, kolumnistom Domovine, smo v Petem kolesu modrovali o temi, ki je zaradi olimpijskih iger kar rahlo izginila iz obzorja povprečnega Evropejca: Ukrajini.

Vloga, ki so jo Ukrajini pogosto pripisovali zahodni analitiki, je, da bi morala odigrati vlogo mostu med Zahodom in Vzhodom, medtem ko na to dikcijo Rusija nikoli ni pristala, saj gleda na Ukrajino kot na del svojega (sicer nepopolnega) ruskega imperija. Seveda ob vsem ni mogoče spregledati okoliščin, da se razmere zaostrujejo vedno ob koncu mrzlih zim, ki povečajo odvisnost od plina, in da Evropa pogosto reagira benigno.

Govorili smo tudi o vzponih in zatonih nekaterih geostrateških igralcev ter na koncu malone tekmovali v citatih ob iskanju odgovora na vprašanje posledic takšnih zaostrovanj (t. i. endgame).

Vabljeni k poslušanju!

Vir fotografije: prirejeno po Centre for European Policy Studies

Ob sedanji epidemiji po eni strani poslušamo o krizi, po drugi pa o odličnih številkah v gospodarstvu. Z ekonomistom in enem od naj upravljalcev premoženja v Sloveniji Davidom Zormanomso komentatorji Petega kolesarazpravljali o dinamiki svetovnih in slovenskih ekonomskih gibanj.

Ali lahko sedanje dogajanje označimo kot krizo, če med ekonomisti kroži šala, dalj časa bo trajal virus, višji bodo borzni tečaji? Tudi o inflaciji, ceni denarja, minimalni plači, in optimizmom.

Ne gre pa zanemariti nasveta, da je treba začeti pametno varčevati čim prej, saj s tem zmanjšamo odvisnost od zunanjih pretresov.

Vabljeni k poslušanju!

V družbi navdušenega sledilca nad družbenim dogajanjem v Sloveniji Matevža Kadaka, je cvetober komentatorjev Petega kolesarazpravljal o vsem, kar se nas je v zadnjem času dotaknilo s strani politike.

Po pričakovanjih smo miselni lok začeli v BiH (čeprav zaradi drugačnega razloga, kot si verjetno predstavljate), in nadaljevali čez evropske ravnice s kritičnim pretresom izzivov evropske zunanje politike in evalvacije slovenskega predsedovanja.

Kot se spodobi, smo naše popotovanje zaključili v Sloveniji, ki je v zadnjem času ponudila res veliko iztočnic za razpravo: vse od političnih bitk, golobov na strehi, in vprašanj korporativnih upravljanj, pa do ocenjevanja zimskega prestopnega roka. V maniri samohvale, ki jo je utrl minister, ki je ravno preživel interpelacijo, smo Matevža slovesno proglasili za prihodnjega ministra za cenzuro.

Ob prazničnem času pa smo pripravili še dve nagradni igri: 1. Kam bo prestopil rekorder Jani?, in 2. kolikokrat je Boštjan v pogovoru uporabil besedo konkretno?

Vabljeni k poslušanju!

Po krajšem premoru se komentatorji Petega kolesa vračajo z diskusijo o realnosti slovenske politične krajine zadnjih tednov. Incident starša z motorno žago je ravnatelj opisal s primero, da je šlo za nesporazum, kar bi veljalo tudi za vsako politično temo, kjer v diskusiji umanjka argument. Gre iskati razlog v tem, da mislimo, da nam določene funkcije pripadajo po naravi stvari, čeprav zanje nismo najbolj usposobljeni, ter zaradi tega ne prevzemamo odgovornosti? Dogajanje okoli poročila misije Evropskega parlamenta hromijo ravno nedoločena merila izvedbe meritokracije.

Preskakovanje iz ene do druge pereče teme pa povezuje spoznanje, da v politiki ni optimizma in pohvale, kar je boleče razkrila skupna oddaja dveh televizij.

Vabljeni k poslušanju!

Z ministrom za digitalizacijo Markom Borisom Andrijaničem je ekipa Petega kolesa razpravljala o procesih, ki bodo temeljno zaznamovali slovensko družbo prihodnosti. Pred izzivi, ki jih prinaša proces digitalne preobrazbe, pa smo raziskali politično pot ministra, identificirali njegove botre in evalvirali delo sedanje vlade.

Česa se mora minister še naučiti, da bodo napori v procesu digitalne preobrazbe predstavljali resnično dodano vrednost, in katere ukrepe, ki so si jih zamislili v Svetu za digitalizacijo bo do konca mandata sploh možno implementirati, izveste v tokratnem pogovoru.

Petokolonaši smo se zavezali tudi, da bomo lepljene izseke pogovora objavili po potrebi.

Vabljeni k poslušanju!

O tednu, ki je dodobra zaostril družbeno klimo v Sloveniji, smo se v Petem kolesu pogovarjali s fizikom in lucidnim komentatorjem političnega dogajanja dr. Petrom Gregorčičem. Ob protestih, ki so se dodobra razplamteli, in vrhu Evropske unije na Brdu, smo skušali odgovoriti na vprašanje, ali lahko v današnji slovenski družbi sploh še normalno komuniciramo.

Do katere mere lahko vodje protestnikov označimo za populiste, kako je s spoštovanjem pravil igre na obeh straneh, definicijami osnovnih pojmov svobode ter kako se bo to odrazilo na prihajajočih parlamentarnih volitvah, izveste v tokratni epizodi. Tudi o stavi, ali se lahko stranki antiestablishmenta uspe uvrstiti v parlament.

Vabljeni k poslušanju!

Vir fotografije: prirejeno po Voranc Vogel / Delo

V drugi epizodi druge sezone podcasta Peto kolo smo gostili koordinatorja stranke Levica Luko Mesca. V pogovoru smo odprli kar nekaj tem: od tega, kaj sploh pomeni besedna zveza demokratični socializem in po katerih strankah v tujini se Levica navdihuje, do komentarja aktualnega sklepanja dogovorov znotraj političnega bloka, ki smo ga komentatorji definirali s stavkom: »Povezujemo se zato, da izključujemo.« Prav tako o odgovornosti prevzemanja resorjev in vodenju politike iz druge vrste.

V malo daljšem pogovoru smo govorili tudi o Ahilovih tetivah, bajonetih, srboritostih nekaterih poslancev, ekonomiji ter Slovenski vojski.

Vabljeni k poslušanju!

Vir fotografije: prirejeno po Onaplus / Leon Vidic

Zaradi naraščanja okužb v Sloveniji, najave Danske, da bo sprostila vse ukrepe in najnovejše družbene delitve, ki se je vzpostavila okoli cepljenja, smo komentatorji podcasta Peto kolo sklenili, da v goste povabimo zdravnico in nekdanjo državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje Tino Bregant.

V pogovoru smo se dotaknili vrste tem: od cepljenja otrok, vprašanja zaupanja v znanost, odnosa, ki se je vzpostavil med cepljenimi in necepljenimi, pa vse do krivic, ki se bolnikom dogajajo zaradi že vrsto let nereformiranega zdravstvenega sistema.

Se mora sistem ob vseh razpokah, ki so se pokazale ob epidemiji, res sesuti sam vase, da ga lahko postavimo na novo? »Delamo napako, ker vlagamo v beton, ne pa v ljudi.«

Ob koncu tudi na kratko o udejstvovanju v politiki in optimizmu v boljši jutri, če le stopimo skupaj.

Vabljeni k poslušanju prve epizode nove sezone podcasta Peto kolo!

Vir fotografije: Zdravstveni dom MS

V zadnji predpočitniški epizodi se je cvetu komentatorjev Petega kolesa pridružil mladi aktivni državljan (od skavtov, pa vse do Mladinskega sveta Slovenije) Jaka Matičič. Podrobneje smo obdelali vzroke za uspeh referenduma o vodi in morebitne politične posledice, vse od tekmovanja opozicije, da si prisvoji čim več zaslug, pa do potez koalicije, preko katerih želijo ta rezultat minimizirati. Prav tako o tem, kako so ob referendumu odreagirali mladi in katere lekcije bi lahko uporabile politične stranke ob pripravi na volitve, če bi želele doseči večjo mobilizacijo t. i. generacije Z: »Če si tega sploh želijo, seveda.«

V drugem delu podcasta pa smo govorili o redko slišani temi, in sicer trgu dela – Jaka je namreč zaposlen v enem od podjetjih, ki se ukvarjajo z iskanjem talentov. "Kaj pomenijonizke stopnje zaposlenosti, ali je res takotežko najti službo, se nam obetainflacijater ali smo z ukrepi v protikoronskih ukrepihle odmaknili problem na kasnejše čase," so vprašanja, ki bodo v veliki meri zaznamovala življenja vseh, ki na trg dela šele vstopajo.

Se slišimo ponovno čez mesec dni!

Vabljeni k poslušanju!

V podcastu Peto kolo smo v (po dolgem času) polni zasedbi analizirali slovenski prevzem predsedovanja Svetu Evropske unije.

Bo predsedovanje prineslo le veliko dela, ali predstavlja tudi priložnost ter kako je videti Slovenija iz Bruslja? »Odvisno koga vprašaš, sploh če v računico dodaš politični nivo. Slovenija slovi po tem, da je sposobna delo opraviti dobro. Bruselj pa od nas pričakuje, da bomo čim več postopkov, ki so na agendi, zapeljali čim dlje«

Prav tako o ugotovitvi, da pogosto spregledamo zgodbe, ki imajo dejanski vpliv na vsakodnevno življenje državljanov, kot je potrditev načrta za okrevanje: »Sedaj se raje tudi na evropski ravni ukvarjamo s slovenskimi političnimi temami, ki jih lahko nek mlajši novinar iz Francije razume tudi napačno, saj specifike slovenskega političnega prostora ne pozna.«

Obenem o vlogi pravičnega posrednika med interesi različnih držav članic, reakcijah na provokacije in predvidevanju, da utegne konferenca o prihodnosti Evrope razkriti krizo voditeljstva na evropski ravni.

Vabljeni k poslušanju!

Foto: prirejeno po Ministrstvo za kulturo

V tokratni epizodi Petega kolesa smo gostili dva očeta osamosvojitve, kakor ju poimenuje predsednik Borut Pahor, osamosvojitvenega predsednika vlade Lojzeta Peterleta in notranjega ministra Igorja Bavčarja. Za koga so osamosvajali narod, kaj danes praznujejo in ali osamosvojitev res povezuje narod: »Proces osamosvojitve je ireverzibilen. V političnem boju se nekritično uporablja vse, tudi tisto, kar bi morala biti osnova in to je odnos do lastne državnosti.«

Prav tako o nekritičnosti in očitkih improvizacije: »Ne skrbijo me tisti, ki zanikajo naše prispevke, skrbijo me tisti, ki danes ne vidijo pomena slovenske državnosti za prihodnost slovenskega naroda. Zato ne opravičuje nikogar, da bi izrekel, da je bila vse popolna improvizacija. Prvič, LDS je nekaj dni pred osamosvojitvijo gostila Anteja Markovića in na njihovo vprašanje, zakaj te vlade ne odstavijo, dobila odgovor, da bodo počakali, saj osamosvojitev ne bo uspela. Ni šlo samo za oceno, da gre za improvizacijo, ampak tudi za nekaj, kar je nemogoče. Taka izjava je prej poniglava, kot neka resna analiza. Vojne niso nikoli take, kot pričakuješ. Ne zmaga tisti, ki je najbolje predvidel, kaj se bo zgodilo, ampak tisti, ki je naredil najmanj napak. Glede osamosvojitve velja enako.«

Čeprav se v Sloveniji vedno znajdemo pred skušnjavo, da želimo iz državnega nivoja pregloboko posegati v vse nivoje družbe, imamo pri dveh milijonih enormen potencial: »To je znanje. To je ta prednost, ki nas bo ohranjala v prihodnje. Morali bi se pogovoriti, kako ta potencial osvoboditi. Gremo pa se nojevsko politiko – zakaj imamo venomer noge v pesku?«

Vabljeni k poslušanju!

Foto: Prirejeno po Joco Žnidaršič / hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Pestra tedna političnega dogajanja sta zopet odprla vprašanje, v kolikšni meri je pravo dekla politike. Zatorej smo se v tokratni epizodi Petega kolesa z gostom iz generacije, ki je bila rojena po letu 1991, Andrejem Jermanom, spraševali, kateremu institutu demokracije velja najbolj zaupati. Andrej je ob zatikanju zastavic, zorenju Zorčiča in kozlovskih sodbah v pravni državi za najbolj zaupanja vreden izpostavil referendum.

Ugotovitev nakazuje, da je ugled naših institucij v močni regresiji in da je najbolje zaupati samemu sebi:»Večinoma pride do demokratičnih zdrsov preko postopnega procesa in ne z revolucijami. V Sloveniji smo na polju političnega prišli do obmetavanja, kdo je večja baraba, kar k zaupanju gotovo ne pripomore.«

Po drugi strani gre pri obmetavanju za PR-ovske prijeme: » V tujih medijih je veliko površnosti v smislu senzacionalnosti. Po vseh državah, kjer se je dogodil izvoz afer v tujino, je javno mnenje stopilo za vlado, zato se je dobro vprašati, komu izvoz pravzaprav koristi. Pomembno pa je izpostaviti, da s strani Slovenije nikoli ni bilo rečeno, da se odločitev, ki so bile sprejete v Evropi, ne bo spoštovalo.«

V drugem delu še nekaj misli o gospodarstvu: »Dogajajo se geopolitični premiki, dobili smo novo največjo banko, ki bo madžarska.« Je pa po tezi, da se veliki posli v državi ne zgodijo brez vedenja politike, verjetno bolj smelo iskati povezave tam, kjer lahko prihaja do neposrednega vpliva na javno mnenje: »Na vrhu piramide smo brez vonja in okusa. Politika bo vedno zasledovala svoj interes, tu ni treba biti pretirano naiven.«

Moramo pa se vprašati po cilju: »Je cilj prevzeti sistem ali bi moral biti cilj v krepitvi institucij?« Prav tako o dobrobitih zamenjave političnega predznaka: »Korist te vlade je, da uravnoteži pozicije, ki so bile prej dolgo časa izrazito v rokah nekega drugega omrežja.«

Vabljeni k poslušanju!

Foto: prirejeno po TW Mladi forum SD

Čeprav se je predvolilna bitka že začela in bodo poskusi rušenja vlade vedno prisotni, je verjetnost, da zgodbe o volitvah do poletja še ne bomo videli,precej velika. Vendarle pa je ob množici oddaj z nastopi starih in novih političnih protagonistov, ki bi jih lahko cinično označili za cvet vrhunske politične debate, dobro pogledati v kristalno kroglo: »Je prava pot združevanje ali drobljenje in kakšna bodo nova razmerja po volitvah, ko bo do njih prišlo? Je sploh možno sestaviti operativno vlado s kopico novih strančic?«

Tudi o razlogih, zakaj javnomnenjske ankete izkrivljajo realnost in dejstvu, da posamezna priljubljenost politikov ne odraža nujno priljubljenosti stranke: »Politiki, ki ljudi toliko ne vznemirjajo, načeloma dobro kotirajo na lestvicah. Pri SDS je tako, da jim daš lahko le oceno 1 ali 5. Vmesne poti ni, zato kljub dobremu volilnemu odstotku, izpadajo iz lestvic.«

Prav tako o vladanju v okviru pat pozicij: »Kot je dejal nekdanji predsednik Drnovšek, večino potrebuješ le enkrat, ko začneš vladat.« O sagi okoli zamenjave predsednika državnega zbora pa ugotovitev: »Največji stranki te vlade se verjetno zamenjava ne zdi dovolj pomembna stvar in da morda ne bo naredila vsega, kar bi lahko, da bi drugi stranki zagotovila predsednika državnega zbora.«

Je nekdanji minister Virant ob evalvaciji podal novim obrazom prave nasvete, ko je izpostavil jasne ideološke smernice, lojalnost in poznavanje politične obrti: »To so poudarki, ki bi jih morala vsaka stranka vzeti za svoje.«

Vabljeni k poslušanju!

V najnovejši epizodi podcasta Peto kolo smo razpravljali o tragikomični situaciji okoli sage o STA, ki na srednji rok ne koristi ne enemu, ne drugemu deležniku: »Kakšen je sploh koncept upravljanja medijev in kako presekati začaran krog, ki je nastal? Morda lahko dogajanje okoli STA služi kot dobro izhodišče, da se pogovorimo, kako želimo urediti trajnostno financiranje agencije.«

Obenem pa tudi o vprašanju, ali gre pri sagi o STA, kot na več področjih, za preveliko zaletavost akterjev v pretirani želji po urejanju stvari, ko teh dobro ne premislijo: »Nelogično je stopnjevati aktivnosti, potem pa s sprejetjem zakonov porušiti vse, kar si gradil.«

Na preveliko zaletavost pa kaže tudi saga o Igorju Zorčiču: »Če se lotiš nečesa tako pomembnega, kot je zamenjava predsednika državnega zbora, moraš ob vložitvi zagotoviti, da bodo poslanci, ki so dali podpise, vsaj dva tedna na voljo za glasovanje.« Prav tako o političnem pragmatizmu: »Je Zorčiča sploh treba zamenjati? Bi se v postopkih  sprejemanja političnih odločitev kaj spremenilo ali gre zgolj za vprašanje prestiža?«

Nekaj optimizma pa zbuja ugotovitev: »Ustanovilo se je nekaj strateških svetov, kar vendarle nakazuje, da se na nekaj področjih razmišlja na daljši rok. Kar je za slovenske razmere presežek!«

Vabljeni k poslušanju!

Zadnje javnomnenjske raziskave in njihove medijske interpretacije nas potiskajo v smer novih obrazov. Je to res najbolj optimalna rešitev za Slovenijo, ali bi bile bolj konstruktivne velike koalicije, v tokratnem podcastu Peto kolo ugotavljamo s Petrom Jamnikarjem, človekom, ki je ustvaril Mira Cerarja, a se je moral posloviti kmalu po volitvah, ko so prišli trgovci z novci.

Na koncu je vedno pomembno, koga si izbereš za sodelavce. Traja približno eno leto, da nov obraz postaviš, zato to lepo sovpada s sedanjimi aktivnostmi. Težava pa je, da lahko poznaš človeka vrsto let, pa se kljub temu lahko čez noč vse obrne: »Obstajajo interesente skupine, ki ne gredo na volitve, in so skozi čas generirale dovolj materialnih sredstev, da lahko držijo posameznike ali stranke. V nove stranke pošljejo svoje ljudi in vse skupaj enostavno razvodenijo.«

Imamo pa še vedno ugrabljeno državo: »So področja, kjer se nič ne dogaja, kot na primer sodstvo ali energetika. Če se kdo vtakne, pa se v javnosti začnejo ideološke zgodbe.« Trgovci so energetsko učinkoviti in ne bodo dopustili, da se kdo vtakne v njihova interesna področja: »Bi se moral pa vsak novinar ali politik vprašati, za koga dejansko dela, kar dela. Je zadaj javno dobro ali je zadaj kakšna interesna skupina. Če bi bilo tega spraševanja več, bi bilo za vse bolje.«

Bolje bi bilo tudi, če bi se o sodelovanju spraševali po volitvah: »Pri nas je proces obrnjen. Nekateri enostavno že vnaprej odločijo, katere koalicije so dovoljene in s tem preprečijo širše koalicije. To je edina ideja za t. i. levim Demosom.«

Vabljeni k poslušanju!

Foto: prirejeno po uefa.com

V tokratni epizodi smo z gostjo evropsko poslansko Ljudmilo Novak naredili širši lok čez njeno videnje Evrope, evropske solidarnosti v krizi ter podobo Slovenije v Bruslju.

So evropske države obravnavane enako, ali institucije odločajo bolj po političnih vatlih pri vprašanju vladavine prava? Zakaj je bilo trebaizločiti Fidesziz Evropske ljudske stranke ter ali lahko pri diskusijio stanju o svobodi medijevgovorimo o nacionalnem boju za oblast, ki se je preselil na evropski parket.

Prav tako o videnju krščanske demokracije in tem, ali lahko slovenski politik sploh pove, kar si misli, ne da bi ga napadali oziroma celo diskreditirali. Kako je s slovensko polarizacijo in prenosom izkušenj med politiki.

V pogovoru tudi o zarečenem kruhu pri kandidaturi za predsednico države.

Vabljeni k poslušanju!

foto: https://www.ljudmilanovak.eu/

Ob zadnjem pestrem političnem dogajanju, smo ob vseh vloženih interpelacijah lahko poslušali, da se je vlada zavezala, da ne bo odpirala ideoloških tem. Takisto se je ob ustanovitvi nove stranke zavezala Aleksandra Pivec, ko je dejala: »Politiko bomo vzeli ideologijam in vrnili ljudem.«

Ali v resnici obstaja odgovor na katerokoli politično vprašanje brez ideologije: »Ali ni večji problem, da premalo dajemo poudarka na izdelanih ideoloških oziroma svetovnonazorskih konceptih, ki jih stranke uresničujejo? Kaj ostane politiki brez ideoloških konceptov?« Verjetno smo ponotranjili napačni pomen besede ideologija: »Če imaš jasno pozicijo, ki jo razumeš in argumentirano zagovarjaš, te pozicija drugega ne vrže iz tira.«

V drugem delu podcasta se o cepljenju pogovarjamo s podžupanom občine Kočevje Gregorjem Koširjem. Zakaj so nekatere občine lahko bolj uspešne pri cepljenju kot druge ter zakaj to ni povšeči koordinatorju cepljenja Jelku Kacinu, izveste v novi epizodi Petega Kolesa. »V dobi tehnologije je smešno, da nacionalne strategije ne moremo izvesti hitro, sploh ko govorimo o zdravju in izredni situaciji. Pokazali smo, da se s sodelovanjem in pogovori da doseči dober rezultat.«

Obenem pa še o anekdoti, zakaj je vinar Steyer s poimenovanjem sina Mark, zafrknil Avstrijce.

Vabljeni k poslušanju!

Junaki vašega najljubšega podcasta so dvojno zgodovinsko obletnico Petega kolesa in tretje Janševe vladepraznovali z osvežilno penino Prosecco iz naše bližnje soseščine, za katero malokdo ve, da je daleč najbolj prodajana penina na svetu.

V prvem podcastu Peto kolo pred letom dni so Martin, Marko in Ožbej moževali o obetih in okusu v ustih ob tedaj novonastajajoči 14. vladi Republike Slovenije. Po enem letu je največja žrtev obeh do sedaj Ožbej s svojo naivno vero v vladno izpolnitev odločbe Ustavnega sodiščao izenačenju financiranja osnovnih šol, kar ga je stalo (še neizplačane) steklenice viskija.

Kaj vse smo še utrpeli ali pridobili s to vlado ter zakaj lahko govorimo o izpraznjenosti levice, izveste v najnovejši epizodi podcasta Peto kolo. Prav tako tudi o zapisu trenutno najbolj izpostavljene kritičarke vlade Ljudmile Novak, in dogovorni ekonomiji: »Zakaj v najbolj izpostavljenih panogah, zdravstvu in gradbeništvu, tudi pod to vlado ostajamo pri istih zmagovalcih? Mar lahko zarotniško trdimo, da so si z drugim tirom kupili nov mandat na oblasti?«

Vabljeni k poslušanju!

Po neuspešni konstruktivni nezaupnici, se vse sile usmerjajo v projekt predsedovanja, ki bo (poleg epidemije) najbolj zaznamoval mandat te vlade. Tega je treba predstaviti v luči, ki bo odgovarjal potrebam dnevne politike in politične mobilizacije: »Pred prejšnjim predsedovanjem je bila situacija podobna, takrat so novinarji v Bruselj pošiljali pismo, da je predsedovanje Slovenije največja grožnja EU.«

Po drugi strani ostaja vprašanje, ali je pretiran odziv na pisanje novinarke z zadnjo serijo vabil Evropski komisiji preko socialnih omrežij, res primeren in vreden statusa najvišjih politikov v državi. Kot je ob okrogli mizi dejal predsednik Pahor, imamo zastrupljeno politično ozračje, kjer nihče več ne izbira sredstev in pazi na besede: »Figa v žepu je postala modus operandi. Izkrivljanje slike navzven Sloveniji ne dela nič dobrega. Z nesodelovanjem pa žal zapravljamo enormen potencial, ki ga imamo.«

Ali za Slovenijo res veljata temeljna paradoksa, da žrtve morajo biti, da imamo lahko mučenike ter da cena, da ostanemo na vrhu kupa gnoja, ni nikoli previsoka, izveste v pogovoru (tokrat okrnjene) zasedbe podcasta Peto kolo. Na kratko tudi o tem, do katere mere bo lahko v enem letu sistem spremenil nov zdravstveni minister.

Vabljeni k poslušanju!

Vir fotografije: Politico Europe

V počastitev kulturnega praznika, smo v podcastu Peto kolo o stanju kulture v luči aktualnega političnega dogajanja razpravljali z akademikom prof. dr. Jožetom Muhovičem.

Je Slovenija res zgodba o uspehu, ali pa nam ta krilatica meče le pesek v oči, da smo že na cilju, pa se v resnici proti cilju nismo še niti odpravili: »Še vedno smo na nek način ujeti v koordinatni sistem konservativnosti in naprednosti, kjer ima ena stran pozitivni, druga pa negativni predznak.«

Kot lahko ugotovimo pri interpretaciji demokracije, je najbolj napredno tisto, kar samo sebe najbolj glasno razglaša za napredno: »Kadar se v kulturi predstavi privid dominantne naprednosti, ideje ne morejo tekmovati med seboj.«

Podobno, kot posplošujemo umetnost na vse vidike kulturnega, pa s politiko relativiziramo vse vidike družbenega. Zavračanje vabil k predsedniku, relativizacija institucij, forma pred vsebino in izogibanje odgovornosti, erodira še tisto malo pozitivnih zgledov, ki jih imamo na voljo.

Vabljeni k poslušanju!

Vir foto: socialna omrežja

Ob interpelaciji Janeza Ciglerja Kralja, se o Karlu Erjavcu ne pogovarja nihče več. Ali je šlo le za dimno zavezo za galanten umik nezaupnice, ali pa je minister posredoval svojo voljo, da so Iskreni dobili denar, ki jim ni bil namenjen, izveste v tokratnem podcastu Peto kolo.

Če nadzorni procesi ne bodo pokazali nepravilnosti, bi se moralo za ministra končati pozitivno: »Je pa neobičajna praksa, da so bili v izbirno komisijo imenovani posamezniki iz kabineta ministra. Tudi če je potekalo vse v najlepšem redu, si s tem dal žogico v roke političnim nasprotnikom.«

Po drugi strani predstavljajo Iskreni idealni povod za kulturnobojniški refleks, ki se ga na vse pretega skuša sprožiti: »Če si drugačen od prepričanja določene skupine, si označen kot nenormalen, čeprav v demokraciji stvari tako ne bi smele funkcionirati.« Žal pa se prevečkrat pokaže, da gre ob manjku vsebine, le za politično metodo: »Če uspemo zrušit enega ali več ministrov, bo vlada težko nastavila novega. To je končni cilj.«

V drugi polovici pa o tem, do katere mere moraš biti apologet političnim potezam ene ali druge strani ob javnih nastopih: »To, da se z nekom pogovarjaš, še ne pomeni, da se z njim strinjaš. Poanta je ponuditi različne poglede in dati s tem gledalcu možnost, da se sam odloči. Ko umre pogovor, umre demokracija.«

Na vprašanji, ali konservativna stran zapade v moment, da v želji po dialogu zanika samo sebeter ali s(m)o konservativci preveč samokritični, in to uporabljamo kot izgovor za slabše družbeno udejstvovanje, pa si lahko odgovorite tudi ob modrovanju stalnih komentatorjev Martina Nahtigala, Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica.

Vabljeni k poslušanju!

Karlu Erjavcu je v tretje uspelo prešteti, koliko kislih kumaric bo vložil v parlament. O bistroumnem nesmislu, ali je številka 42 vseeno bližje številki 46, kot številka 43, bodo v podcastu Peto kolokomentirali stalni komentatorji. »Običajno se nezaupnice vlaga, ko imaš zagotovljenih nekaj poslancev nad potrebno večino, saj imaš v tem izkaz dejanskega nezaupanja obstoječi vladi s strani večine. Tokrat so šli v podvig zgolj z upanjem, da je temu tako. Nekako podobno, kot je, misleč, da neizbežno sledijo predčasne volitve, odstopil Šarec.«

Med snemanjem se je javil ameriški Slovenec Gojko Stare, ki je razmere v ameriški prestolnici opisal kot »veliko zmešnjavo«. Trump s svojim pristopom, ki ga je bil vajen iz poslovnih vod, ni spoštoval procesa in iskanja srednje poti, zato je bil slab predsednik. Ukinitve njegovih računov na socialnih omrežjih so zato veseli tudi Republikanci, saj jim je povzročil veliko škode. Ameriški kongres je že izglasoval obtožnico zoper Trumpa, vendar je malo verjetnosti, da bi ga Senat na koncu obsodil.

Umirjena in trezna razlaga ameriškega državljana petokolonašev ni odvrnila od analiziranja nebistvenega, kdo vse je v zadnjih 200 letih zganjal nasilje na Kapitolu in kdo je k temu spodbujal.

Ob prepletu misli, katera stranka je bila na Slovenskem ustanovljena prva, smo odgovorili tudi na vprašanja: Ali ima Ustavno sodišče pravico odločati o upravičenosti referendumov, ali ima ljudstvo pravico odločati o sposobnosti obrambe države? So odločitve US postale politične? Kako je referendume Nemcem priskutil Avstrijec in ali so Švicarji kaj bolj odgovorni, ker veliko glasujejo?

V manj kot letu dni delovanja, je podcast zlezel iz rdečih številk, saj je pridobil svojega prvega sponzorja! Kdo to je, izveste v podcastuPeto kolo.

Vabljeni k poslušanju!

Foto: 24ur.com/AP

Skozi misel nemškega sociologa Ralfa Dahrendorfa, da potrebujemo 6 mesecev, da spremenimo politični sistem, 6 let za spremembo ekonomskega sistema in 60 let za vzpostavitev mehanizmov delovanja družbe, smo skušali v tokratni epizodi Petega kolesa odgovoriti na vprašanja: »Kje smo 30 let od plebiscita, kako smo preživeli leto 2020 in kakšno je stanje naše civilne družbe danes?«

Čeprav Božo Repe meni, da je Slovenija neuspešna država, težko najdemo kategorijo, po kateri bi jo uvrstili med neuspešne. Ob obletnici plebiscita je opazno, da v ospredje levo od sredine zopet prihaja mantra, da smo se pred 30 leti odločili za demokracijo, za kapitalizem pa ne.

V družbenem razvoju imamo še veliko rezerve, energijo pa raje usmerjamo v nekonstruktivne debate, ki ne gradijo samozavesti: »Zelo radi jamramo in nikoli nismo zadovoljni.« Pogovarjajmo se raje o pozitivnih stvareh, ki nas lahko povezujejo: »Izgraditi moramo pozitiven odnos do lastnega naroda. Zgraditi je treba mit, ki nas bo povezoval in ne razdvajal.«

Iskanje odrešenika in 46 glasov je v preteklem letu razkrilo vso bedo slovenske politike, ki jo dobro utelesi vprašanje: »Če Janeza Janšo povozi avtobus, kaj se bo zgodilo z identiteto slovenske politike?«

Med nalogami po 30 letih nam ostaja vzgoja za razumevanje države, za civilno družbo. Slabo je, če pojma civilne družbe nočemo razumeti ali ga razumemo napačno: »V politiki nihče ne dojema civilne družbe kot nekaj neodvisnega od države in dobrodošlo korekcijo stranpoti države. Je pa treba izpostaviti, da je pojem često namerno ugrabljen.«

Za več optimizma v prihodnje naj služi misel: »Če načrtuješ za leto, posadi žito. Če za desetletje, posadi drevo. Če za življenje, pa vzgajaj ljudi!« … »In poslušaj Peto kolo!«

Vse dobro v novem letu!

V predbožičnem času po navadi posvečamo več pozornosti iskanju metafizičnega. Temu se nismo izognili niti v podcastu, kjer smo skušali več pozornosti nameniti premisleku o stanju demokracije v Sloveniji skozi temelje iskanja spoštovanja, razumevanja drugega in dialoga.

Ugotovimo lahko, da podobno kot pri osebnem odnosu, problem nastane, ko se nehamo poslušati. Žal dejstvo, da je komunikacija omejena na 140 znakov, ne pripomore k temu, da bi v resnici razumeli mnenje drugega. Danes je nepredstavljivo, da bi v časopisih lahko prebirali dopisovanja med Janezom Janšo in Slavojem Žižkom, kot se je to denimo dogajalo v začetku devetdesetih let.

Če je bistvo delovanja družbe v soočenju mnenj ter sta ostra debata in razprava v demokraciji nujno potrebni, pa opazimo, da do tega pravzaprav ne prihaja. Namesto tekmovanja idej, smo podvrženi tekmovanju Janša / ne-Janša. Celo do mej absurda, saj bi v tem trenutku lahko predsednik vlade postal Kim Džong-un, če bi le zagotovil 46 glasov poslancev.

Po mnenju dr. Urbana Vehovarja, gre razloge iskati v neodgovornih elitah, ki so izgubile sposobnost širšega razmisleka, kar se kaže tudi pri epidemiji: »Umanjka zmožnost sočutja. Ni nikakršne reakcije med strokovnjaki in političnimi elitami, ki bi dajala težo žalostnim statistikam.« … »Potencial, da se naučimo sočutja, v narodu imamo.« … »Demokratična tradicija bi lahko delovala le, če bi imeli elite, ki bi nastopale v smeri skupnega dobrega.«

Obenem pa je treba nastaviti ogledalo: »Ni težava v politikih, ki so nemoralni. Težava je v nas, ker jih ne kličemo na odgovornost ter se nam ti kot bumerang vračajo v dnevno politiko.« Prav tako preveč energije porabimo s tem, da nasedamo na debatah, ki so nepomembne in bodo že naslednji teden pozabljene: »Več tednov se ukvarjamo s tem, kaj, ali česa ne bo naredil Desus, namesto, da bi od vlade zahtevali, da bi sprejela ustrezne ukrepe, ki bi jih lahko vsi skupaj implementirali.« … »Do številke 46 je še daleč in je bolj verjetno, da bi prišlo do predčasnih volitev, kot bi se oblikovala druga vlada.«

V času, ko skozi polarizacijo zmanjšujemo vlogo posameznika v procesih odločanja, pa se je smotrno spomniti besed Franza Königa: »Če hočemo začeti dialog, se ne smemo odpovedati skrajni strogosti in veliki umski poštenosti. Predvsem moramo spoštovati sogovornika, njegovo osebnost in njegove misli. Če naj bližnjega ljubimo, ga moramo spoznati, razumeti in mu pokazati, da tega dogajanja ne jemljemo površno.«

Ustvarjalci podcasta Peto kolo vam želimo vesel in blagoslovljen božič.

Foto: Tomaž Skale

V tokratni ediciji podcastaPeto koloo tem, kam je izginila desnica, ukrepih naše vlade, kako bodo izgledali svetleči roza tanki in tem, kaj se dogaja z STA, Zlatkom in odločitvijo Ustavnega sodišča.

Tako, kot so v Sloveniji boljši pogoji za gojenje merlota kot cabarnet sauvignona, imamo konsenz, da bomo več pozornosti namenili reševanju težav z denarjem, kot bi jih namenili premisleku, kako bomo tekmovali z idejami. So mar ukrepi vlade res desni ter kdo jih bo plačal: »Ta vlada dela točno to, kar je vedno počenjala levica, … , z resnimi strukturnimi premiki se ne ukvarja nihče.« Kljub temu, da nihče ni predvidel razmer, v katerih smo se znašli, umanjka dolgoročni strateški premislek: »Ustvarjamo zombi podjetja in z zombiji ima Janša dobre izkušnje.«

V oceni stanja Slovenske vojske, se je Marku Balažicu, Boštjanu Furlanu, Martinu Nahtigalu in Ožbeju Peterletu, pridružilMatic Tratar:»Smo kužki postružki, da prosimo zvezo Nato, če lahko naši vojaki pridejo domov.«  »Predvidena oprema je zelo pacifistična, to so investicije, na katere smo zadnjih 10 let pozabili.« O izjavah Jadranke Juraspa: »Samozavestna vojska se ob takih izjavah obrne in nasmehne.«

Tokratni ne-sponzorji so bili: Vsi smo socialisti, dokler ne plačujemo davkov, Zlatko. s.p., Moški vlakec Budimpešta-Bruselj, d.d., Avtošola žmigavc v centru Ljubljane, Jaša Jenull s.p. in Etnično-čistilni servis in ostale storitve Slovenska vojska, poveljnica Jadranka Juras, d.o.o.  Hvala za ne-podporo!

V drugem delu smo se ukvarjali z mediji in stikom z realnostjo: »Naslovnice naših medijev uberejo zgodbe, ki prikazujejo vse odločitve v najslabši možni luči.« Stvar postane bipolarna, preden bi se sploh pogovarjali o vsebini: »Ključna težava je v tem, da se komunicira to, kar je in deluje znotraj sistema, ki smo ga vsi navajeni. Ne razmišljamo nad sistemom in ga ne skušamo spreminjati.«

Način spoštovanja ukrepov pa najbolje opiše prispodoba: »Zakaj so Slovenci uspešni v tujini? Ker nimajo drugih Slovencev, ki bi jih tolkli po kolenih.«

Vabljeni k poslušanju!

foto: 24ur.com

Ob političnem preigravanju Desusa s preverjanjem moči znotraj koalicije, smo se v tokratni malo daljši ediciji podcastaPeto koloposvetili naravi slovenskega političnega prostora ter ga skušali razložiti skozi fenomena neustavnih krivin Jožeta P. Damijana in pisma Janeza Janše.

Marku Balažicu, Boštjanu Furlanu in Ožbeju Peterletuse je v politični analizi pridružil Martin Nahtigal.

Ob principu »i tata bi sine« Jožeta P. Damijana, se ne moremo izogniti spoznanju, da v Sloveniji desnica vlada samo takrat, ko ji to dopusti nesposobnost levice. Če je bila politična izbira v želji po napredovanju v času disidentstva dr. Dimitrija Rupla lažja, pa imamo danes stanje, ko moramo izbirati med dvema plemenoma ter tekmovati do končne zmage za vsako ceno. Prisiljena izbira monopola pa zavira evolucijo demokracije v Sloveniji. »Zakaj se raje ne ukvarjamo  z vprašanjem, kako bomo izgradili dovolj močne institucije, ki bodo teple vse monopole?«

Podobno je z vprašanjem vladavine prava v odnosu do Evrope. Ključni cilj bi moral biti, da vladavino prava implementiramo do te mere, da nam nihče ne bo moral ničesar očitati. »Predlagani mehanizem bi veseljem uporabil, če bi lahko preko njega uresničil vse neuresničene odločbe Ustavnega sodišča, s katerimi sistematično kršimo vladavino prava.«

Kot gin tonic, pa je grenko spoznanje, da slovenska zgodba vedno sledi denarju. »Gantar dela na ministrstvu bunker. Nikoli ni dober znak, če se želi ena stranka polastiti ministrstva, ki bo imelo na voljo v prihodnjem letu 200 milijonov več sredstev.«

Vabljeni k poslušanju!

Medtem ko je Joe Biden tik pred zmago na predsedniških  volitvah v ZDA; Trumpov tabor pa se opira na napake ter morebitne  zlorabe pri preštevanju glasovnic v ključnih državah, kjer se razlika med kandidatoma meri v desetinkah odstotkov, še vedno ne vemo, kdo bo največjo svetovno velesilo vodil naslednja štiri leta.

Marku Balažicu, Boštjanu Furlanu in Ožbeju Peterletuse je v analizi ameriških volitev pridružil marinec in pilot vojaškega helikopterja Chris Hart, ki trenutno študira v Ljubljani.

V kombinaciji slovensko-ameriških pogledov in prepleteni debati v slovenščini in angleščini, smo želeli razumeti procese, ki so (bodo) tehtnico nagnili na eno stran.

"Zakaj Melanija ni mučiteljica, kaj je bourbon in ali je razdvojenost Amerike mit, ki nam ga slikajo množični mediji," v najnovejši epizodi podcasta Peto kolo.

Predčasno je bilo oddanih 100 milijonov glasovnic, največ v zgodovini ameriških volitev. “Demokrati in republikanci morajo nagovarjati ekstreme, da se ločijo med seboj,” kar pa ne spreminja želje povprečnega Američana po spodobnih šolah, zdravstvenem zavarovanju in varnih soseskah.

“Amerika  je osnovana na ideologiji enakopravnosti. Skozi zgodovino so se po  izraženih težavah vedno zgodile korekcije. Težava danes je, da ob  poplavah informacij prebiramo le tisto, kar hočemo slišati in ne  posvečamo dovolj pozornosti pogledom druge strani. To se nujno odraža v  mentaliteti nas proti njim,” ...“Ljudje v New Yorku ne vedo, kaj se dogaja v Kentuckyju. Ti Ameriki med seboj sploh ne komunicirata.”

“Podobno, kot pred štirimi leti, so bile vse napovedi o izzidu volitev napačne. Enosmerna pot je negativna. Trump je le manifestacija sistema, ki se je oblikoval več desetletij,” … “Če ne bi bilo Covida-19, bi suvereno zmagal Trump, kjub temu, da bi vse ankete pripisovale prednost Bidnu.”

Vabljeni k poslušanju!

Stalnima komentratorjema Marku Balažicu in Ožbeju Peterletu se je v razgovoru o vladavini prava v Sloveniji in širše pridružil dr. Matej Avbelj.

Zakaj  je Slovenija zaradi tiranije statusa quo na slabšem kot ostale  srednjeevropske države, zakaj je stopnja zaupanja v sodstvo slaba ter kako je s sredinskim prostorom v politiki, v podcastu Peto kolo.

Nekaj insertov: “Poročilo  vladavine prava Evropske komisije o Sloveniji je, kot da bi se po  avtocesti peljal skozi Slovenijo in na panojih opazoval, kar se v tej državi dogaja”

“Tisti, ki verjamejo, da se  stvari na Poljskem in Madžarskem počnejo, ker bi radi preprečili  kulturno revolucijo in zaščitili prelesno Srednjo Evropo pred  negativitetami preveč liberalne Zahodne Evrope, so v bistvu zavedeni."

Vabljeni k poslušanju!

V družbi stalnih komentatorjev Marka Balažica, Ožbeja Peterleta in Boštjana Furlana analiziramo prvih 20 let Nove Slovenije.

Ali so zaradi močne krščanske demokracije ostale stranke bolj sredinske, zakaj je treba dobro razumeti osnove krščanske demokracije ter ali boJanez Cigler Kraljnovi predsednik NSi, izveste v podcastu Peto kolo.

Vabljeni k poslušanju!

V šesti epizodi podcasta Peto Kolo analiziramo, kako se je Slovenija pogajala za evropski denar.

V družbi stalnih komentatorjev Marka Balažica, Ožbeja Peterleta in Boštjana Furlana ob chardonnayu odgovarjamo na vprašanja, ali bo vsak državljan Slovenije prejel na svoj TRR milijon EUR, kako se je obnesel francosko-nemški vlak ter stalnem gašenju požarov.

Ne pozabite na tradicionalni segment To niso sponzorji, ki se mu je premierno pridružila podelitev posebne nagrade za življenjske dosežke na področju politike, imenovane Podcastko oz Rezervno kolo. Kdo je prejel nagrado za promocijo kulture dialoga, izveste v podcastu!

Vabljeni k poslušanju!

V peti epizodi podcasta Peto Kolo analiziramo prvih 100 dni vlade.

Špricer, ekonomski ukrepi in želje za prihodnost z Boštjanom Furlanom kot novim stalnim sogovornikom v družbi Marka Balažica in Ožbeja Peterleta.

Vabljeni k poslušanju!

Četrta epizoda podcasta Peto kolo je namenjena polpretekli zgodovini, ki še vedno razdvaja Slovenijo.

"Zakaj se nerazčiščne stvari iz zgodovine venomer vračajo kot bumerang ter kakšna je simbolika oranžnega vina?" O revizionizmu, zgodovinski stroki in spravi sta z zgodovinarjem Tomažem Ivešićem razpravljala Marko Balažic in Ožbej Peterle.

Vabljeni k poslušanju!

Redno ponovno v 14 dnevnem ritmu podcast Peto kolo. Ožbej Peterle in  Marko Balažic sta tokrat gostila zgodovinarja in misleca Boštjana Furlana. Debata o 30. obletnici osamosvojitvene vlade, kaj imata skupnega Peterle in fašist ter kako izgleda domača biodinamika.

Vabljeni k poslušanju!

Po dveh mesecih nestrpnega pričakovanja se vrača podcast Peto kolo.O tem, ali je v Sloveniji zavladala diktatura, medijskem poročanju ter nekaterih obetih za Slovenijo, sta z dr. Žigo Turkom razpravljala Marko Balažic in Ožbej Peterle.

Dobili smo tudi odgovor na vprašanja, kakšne smernike uporabljajo leve in desne vlade, ali Janša posnema Trumpa in zakaj je bilo treba na začetku  nazdraviti s penino.

“Živimo v diktaturi … Janša je  od kolega Plenkovića za 99 let najel Goli otok in tam ustanovil delovno  taborišče … Kamera Nove24TV je ujela Mojco Pašek Šetinc, ki preklada  kamne na Golem otoku. Baje da po otoku tava tudi Svetlana Makarovič z  napisom na majici: Erik Valenčič je prasec.  Gregor Golobič in Milan  Kučan pa se kratkočasita s štrikanjem fitugic Janeza Janše …”

Na portalu Domovina.je so prav prijazno sklenili, da nam dajo prostor in priložnost za gostovanje podcasta “Peto kolo: resna analiza v humornem vzdušju”, kjer se trije gostitelji: Ožbej Peterle, Marko Balažic in Martin Nahtigal pogovarjamo o aktualnih tematikah. Pri tem pa bo sodeloval tudi marsikateri gost.

Prvo  nadaljevanje smo posvetili formaciji nove vlade pod taktirko Janeza  Janše, njeni ekipi ter začrtani koalicijski pogodbi z naslovom “Janez Janša, nova vlada in okus v ustih”.

Vabljeni k poslušanju.