Aktualno 202

Slovenci imamo srečo, da lahko pijemo kakovostno vodo iz pipe. Pitje vode iz pipe je priročna, zdrava in trajnostna odločitev. Na Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da je treba dostop do brezplačne vode iz pipe ustrezno urediti, vlado pa pozivajo, da z ustreznim predpisom čim prej uredi brezplačen dostop do vode iz pipe v gostinskih obratih in nujno tudi v zdraviliščih.

S čedalje večjo bazo oboževalk in oboževalcev doma in v tujini so trenutno ena najbolj poslušanih slovenskih zasedb. Po več kot 800 dnevih se vračajo z novim albumom. Zasedba Joker Out je sinoči v studiu 26, v živo, skupaj z Andrejem Karolijem oboževalcem predstavila štiri še nikoli slišane skladbe iz novega albuma. Zbrali smo prve vtise oboževalk in oboževalcev.

Slovenska ulica v Mariboru se je imenovala Burggasse, Gosposka je nosila ime Herrengasse, Glavni trg pa Adolf Hitler Platz. Čeprav so se imena v letih od 2. svetovne vojne spremenila, ulice, ceste in trgi ostajajo na svojih mestih. In po njih se lahko sprehajamo še danes. Od točke do točke - po poteh, ki so jih prehodili glavni junaki v romanu Draga Jančarja "In ljubezen tudi". Po tej knjižni predlogi je namreč nastal literarni zemljevid, ki ga je zasnovala Tonja Jelen, pesnica in literarna kritičarka.

Domačini, pa domači turistični in kulturni delavci so danes odkrivali delčke Štanjela, slikovite srednjeveške vasice v osrčju slovenskega Krasa. Večina jih je zdajle že v pričakovanju osrednje točke današnjega praznika vina – med njimi pa ni novopečene domačinke, Metke Zver, ki se je z možem Tomažem iz okolice Ljubljane preselila v Štanjel, kjer sta se pred mnogimi leti, veliko pred selitvijo, tudi poročila. Tako na vas, pa tudi domačine, verjetno gleda malce drugače.

Del regije Salzkammergut v Zgornji Avstriji je tudi mesto Ebensee, ki leži na južnem koncu jezera Traunsee. Mesto je bilo v zgodovini, tako kot številna druga v regiji, znano po soli; tam so namreč naredili bajer za izparevanje soli. Danes pa je obiskano predvsem zaradi prekrasne narave, Ebensee pa je tudi kraj spomina na grozote druge svetovne vojne. Tam je bilo moško nacistično koncentracijsko taborišče, ena izmed podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Graditev taborišča se je začela leta 1943, z namenom zagotoviti suženjsko delovno silo za graditev velikanskih podzemnih predorov, v katerih so nacisti razvijali in skladiščili orožje. Zaradi nečloveških delovnih in življenjskih razmer je taborišče Ebensee glede na smrtnost svojih zapornikov veljalo za eno najhujših koncentracijskih taborišč. Del predorov je danes na ogled za javnost, tam pa so tudi spominski center, pokopališče in muzej.

Po besedah prednikov iz Porabja naj bi se čarovniških urokov rešili tako, da se sredi gozda usedemo na hlod in razmišljamo o tem, kaj smo jedli za veliko noč. Čaralice, črnošolci in žerdjavci so pojave, ki naj bi po ljudskem izročilu strašile po porabskih vaseh. V najmanjši porabski vasi Andovci so porabski Slovenci minuli konec tedna organizirali že tradicionalno Vražjo poüt, na kateri so se iz temnih gozdov in goste megle prikazala bitja, o katerih so jim pripovedovali stari starši.

Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva.

»Alpinistk v Sloveniji ni prav veliko morje, prej za en mali bazenček,« pravi Anja Petek, idejna vodja ženske alpinistične odprave Lalung 2024. V eni redkih ženskih alpinističnih odprav, ki jo je razpisala Planinska zveza Slovenije, so se ob Anji v indijsko Himalajo odpravile še Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar in tam preplezale štiri prvenstvene smeri. Odmaknjeno območje, kjer so prebile dober mesec, je bilo pred njihovim prihodom slabo raziskano, saj je bilo zaradi političnih razlogov dolgo zaprto za obiskovalce in posledično tudi ni bilo konkretnih zemljevidov, ki bi jim prišli prav. So pa bili medvedi, ki so alpinistkam v baznem taboru precej otežili odpravo in po katerih so poimenovale eno od novih smeri Bear Camp. Tudi o tem, od kod druga tri imena Calm before the storm?, Connection in Here comes the sun, kot so dale ime 2000-metrski smeri po vzhodnem grebenu na šesttisočak Lalung I, so nam povedala alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar.

Male sive celice vstopajo v jubilejno 30. sezono. Poleg okrogle obletnice je oddajo letos zaznamovalo tudi rekordno število prijav – kar 175 šol. Mi pa smo se prijavili oziroma povabili na snemanje ene izmed oddaj.

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je po naročilu Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) opravil prvo raziskavo o položaju ukrajinskih beguncev v Sloveniji. Večina ukrajinskih beguncev v Sloveniji živi že dalj časa, več kot 80 odstotkov si jih želi tu tudi ostati. Počutijo se varno, hujših sovražnosti ne občutijo. Več kot tretjina je otrok, ki so vključeni v slovenske šole, slabša je zaposlenost odraslih.

Nekdanja dijaka Prve gimnazije Maribor Gorazd Šifrer in Aleš Lombergar sta leta 2020 obnovila številčnico ure na vzhodni fasadi zgradbe. Takrat se je porodila zamisel o knjigi ob 150-letnici šolske zgradbe in se uresničila kot monografija z naslovom Knjiga o uri. V njej so zbrani strokovni članki in veliko arhivskega slikovnega gradiva. Čas, v katerem se je spreminjala stavba, se je odslikaval tudi na uri, ki je preživela različna stanja in bolj ali manj ustrezne prenove. Zadnja bi morala uri podariti prihodnjih sto in več let.

V Ljubljani poteka že 17. mednarodni bienale sodobne lutkovne umetnosti, kjer so na ogled najboljše domače in tuje lutkovne predstave zadnjih dveh let. Poudarek letošnje edicije je prepletanje tradicionalnih in sodobnih lutkovnih animacij, od klasičnih marionet do plesnih predstav. Kaj predstavlja sodobno lutkarstvo, boste izvedeli v pogovorih z ustvarjalci predstav Nadobudne pošasti iz Združenega kraljestva, Pinnocchio #3 in Hiša za lutke lutkovnih kolektivov iz Francije.

Evropski teden športa te dni ponuja številne dogodke, povezane z gibanjem in udejstvovanjem v različnih aktivnostih. 23. septembra, ko obeležujemo Dan slovenskega športa, je bil v Ljubljani predstavljen mednarodni projekt SportWay z namenom z namenom organizacije inkluzivnih športnih dogodkov in izmenjave dobrih praks.

Lani so slovenske športne zveze organizirale kar 51 mednarodnih športnih prireditev, 49 jih je sofinancirala Slovenska turistična organizacija (STO), petim prireditvam je posebna sredstva namenila tudi vlada. Kako lahko nov model vrednotenja učinkov velikih športnih prireditev pomaga pri odločanju o (so)financiranju in porabi javnih sredstev?

Zdaj pa selimo v Lutkovno gledališče Maribor, kjer bo jutri zvečer (nedelja) doživel premiero dokumentarni film Gram srca, ta pa nas bo popeljal v središče Ljubljane, kjer so njegovi ustvarjalci spremljali skupino odvisnikov. Pa so zares odvisniki ali so narkomani ali džankiji? Med njimi je razlika, boste slišali v prispevku Sare Zmrzlak, ki se je pred premiero tega filma na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma DokuDoc pogovarjala z njegovim producentom Boštjanom Brezovnikom. Po dokumentarno-igrani TV seriji Inhumanum: Umori na Slovenskem je z režiserjem Janom Cvitkovičem odkrival svet uporabnikov drog. V pogovoru boste slišali tudi o zgodbah razbitih družin, rejništva, o prazninah in vrzelih, ki jih gram ne zapolni, do grama preveč.

V Celju do nedelje v okviru sejma MOS poteka tekmovanje v poklicnih spretnostnih SloveniaSkills, kjer v različnih spretnostih tekmujejo mladi med 18. in 24. letom. Njihove izdelke ocenijo zelo strogi in natančni sodniki, na podlagi njihovih ocen pa se mladi strokovnjaki uvrstijo na evropski nivo tega tekmovanja. Zakaj je pomembno, da pripravljamo tekmovanja tudi za dijake poklicnih srednjih šol? Kako uspešni smo Slovenci v teh spretnostih?

Srednja Evropa je v primežu stoletnih poplav, ki so marsikje povsem ohromile dogajanje. V pogovoru s hidrogeografom dr. Tajanom Trobcem s Filozofske fakultete v Ljubljani smo se pozanimali o geografskih posebnostih predelov, ki so ukleščeni v poplavni val, in tem, kako so se posamezne države odzvale na nenadno naravno katastrofo. Kako to, da so nekatere reke narasle tako drastično, in kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov? Kot poudarja sogovornik, si ne smemo zatiskati oči, podobne poplave bodo še prišle. Ob tem upa, da bomo znali črpati iz preteklih izkušenj in jih dočakati bolj pripravljene.

Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka in ki ta konec tedna organizira srečanje malih junakov na Otočcu, poimenovan Junaški vikend.

Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.

Danes si lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarimo celo svoje lastno, individualizirano božanstvo. To seveda skrbi tradicionalne uveljavljene religije? Kako so se v digitalnem prostoru znašle verske skupnosti in kaj se dogaja z religijami v digitalnem prostoru?

Salzkammergut je regija v gornji Avstriji, ki združuje 23 občin in je letos s prestolnico Bad Ischl tudi ena izmed evropskih prestolnic kulture. Obširni program, ki ga ponujajo v sklopu EPK, se posveča prihodnosti regije, raziskuje pa tudi preteklost in eden izmed projektov se je naslonil na tradicijo lovljenja gozdnih ptic. Na seznamu posebnih običajev v regiji Salzkammergut je ob na primer tradicionalnem streljanju s topovi in različnih pustnih tudi običaj lovljenja ptic, ki je tam zakoreninjena že več stoletij in tudi ostaja, kljub nasprotovanju društev za zaščito živali in drugih. Običaj, pri katerem ne gre za ubijanje ptic, je bil prvič pisno omenjen konec 16. stoletja, za časa cesarja Rudolfa II. Habsburškega, ki je lov na ptice razglasil za zakonitega za navadne ljudi ‒ velika divjad je ostala rezervirana za plemstvo ‒ in ga dovolil tudi na cesarskih posestvih.

V Trbovljah je prvi septembrski teden prinesel velike spremembe. Ne le, da se je začelo novo šolsko leto in so se na ulice vrnili šolarji, Trbovlje so dobile tudi novo prometno ureditev. V velikem delu mesta, natančneje med naseljema Vreskovo in Nasipi, je občina vzpostavila cono 30 - omejitev hitrosti so torej znižali na 30 km/h. Gre za del mesta, ki leži na pobočju, ceste so tam ozke in mnogokje nepregledne. Že prej jih je kar nekaj imelo omejitev 30 km/h, zdaj pa so to območje razširili in povezali v enotno cono s ciljem izboljšanja prometne varnosti. V reportaži iz Trbovelj lahko slišite, kako je občina načrtovala to ureditev, kakšne so izkušnje tujih mest, ki so uvedla omejitev 30 km/h na večjih območjih, in kako se na te spremembe odzivajo meščani.

Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.

Poznamo 7,151 jezikov. Najbolj razširjen je sicer angleščina, a vemo, kako prav pride, če poznamo še kakšen jezik, včasih so dovolj tudi osnove. Tokrat smo mimoidoče turiste vprašali, koliko tujih jezikov govorijo in kako se znajdejo v situacijah, ko znanje angleščine ne pomaga.

Pripovedovalski festival Pohorska pravljica že 13. leto obuja in raziskuje pripovedovalsko in pravljično dediščino v povezavi z naravo, tem prvobitnim svetom, vključno s Pohorjem, reko Dravo in njenim svetom. Pohorska pravljica se ne podreja modernim trendom, ampak ostaja osredotočena na besedo. V Rušah so se zbrali najboljši slovenski pravljičarke in pravljičarji.

Šport v Sloveniji mora postati dostopen za vsakega otroka. Tak namen ima tudi poslovilna tekma Gorana Dragića v Stožicah v Ljubljani, kjer bo ta skupaj s športnimi kolegi, številnimi športnimi legendami in košarkarskimi navdušenci zbiral sredstva za mlade športnike, ki si udejstvovanja v športu ne morejo privoščiti. O dobrodelnosti govorimo z Goranom Dragićem in direktorjem Fundacije Gorana Dragića Žigo Koščakom.

Luka Dončič, Primož Roglič ali Katarina Čas? Z mimoidočimi z vseh koncev sveta odgovarjamo na vprašanje: Katero ime Slovenca ali Slovenke je najbolj prepoznavno? V tokratni rubriki Glas mednarodne ulice prisluhnite tudi razpravam o tem, katera so mednarodno prepoznana imena iz držav, od koder prihajajo turisti, in na katerih področjih dosegajo največ dosežkov.

Festival Jazzinty je intenzivno enotedensko glasbeno izobraževanje, ki se ga vsako leto udeleži do 100 glasbenikov, ki v Novo mesto prihajajo iz vsega sveta. Poleg delavnic, na katerih poučujejo mednarodno priznani mentorji, se izobraževanje zvečer prelevi v žur, koncerte in skupinsko "jammanje".

Smo sredi vročinskega vala in mrzlično iščemo načine, kako se v tej vročini ohladiti. Ko nas obliva pot, je vsaka rešitev zelo dobrodošla, pa je tudi varna? Ob visokih temperaturah pogosto pomislimo na hitro ohladitev - to je v mnogih primerih tudi hladen tuš. Ne v prenesenem pomenu. Kako zelo dobrodejen je in na kaj moramo biti pozorni, ko se tuširamo z vodo, ki ima lahko le kakšnih deset stopinj Celzija?

Italija, Španija in Hrvaška še zmeraj veljajo za najbolj obiskane turistične destinacije v Evropi in po podatkih Eurostata največ turistov prihaja iz držav članic Evropske unije. Mimoidoče turiste smo vprašali, zakaj se odločajo, da raje dopostujejo v domači državi ali nedaleč stran od doma. Je potovanje znotraj domače države res cenejše in kakšne so njihove izkušnje z dopustovanj v državah izven EU?

V Trbovljah je več kot 30 študentov iz različnih evropskih držav teden dni sestavljalo animirane robotske glave. Poglobljeno so raziskovali robotiko in animatroniko, razvijali so inženirske veščine in tehnološka znanja. Zakaj je bil najbolj prepričljiv robotski medvedek Pu, kako se obnese robotski pes Mobi in kaj je robotski Mali princ prišepnil dr. Juretu Knezu.

Igre v Parizu zaznamujejo fantastični športni boji, pa tudi odlično vzdušje. Skoraj na vseh tekmovališčih so tribune vseskozi polne. To velja tudi za atletsko. Stade de France je največji stadion, na katerem potekajo olimpijske igre, napolnjen z 80.000 obiskovalci v dopoldanskih in večernih terminih. Stadion pa se zelo hitro izprazni in napolni, brez dolgega čakanja v vrstah. Za to je ključno pragmatično načrtovanje stadiona, pomembno vlogo pa igrajo tudi tisti, ki usmerjajo obiskovalce in jim pomagajo priti na pravo mesto ob pravem času.

Pere Lachaise je eno najznamenitejših pokopališč na svetu. Vsako leto se množice turistov in domačinov ustavi ob grobovih tako neznancev, kot številnih znanih oseb, ki so zaznamovale predvsem 19. in 20. stoletje.

Seine-Saint-Denis je najrevnejši francoski departma severno od Pariza, kjer so svoj dom našli povečini priseljenci. Mešajo se mnoge kulture, slišati je mogoče 140 različnih jezikov. Stopnja kriminalitete je najvišja v Franciji, prebivalci so revni, povprečen Parižan pa ga, čeprav je od središča mesta oddaljen le dobrih devet kilometrov, obišče le takrat, ko športna tekmovanja gosti Stadion Stade de France.

Na prizorišču olimpijskih tekmovanj v golfu sta, poleg Pie Babnik in Ane Belac, aktivna tudi vzdrževalca igrišč Grega Mahkovec in Jan Černilec. Kot pravita prostovoljca, je bila njuna velika želja, da bi lahko tako sodelovala na olimpijskih igrah.

Na olimpijskih igrah v Parizu imajo fotografi marsikje izjemno kuliso. Delček tega ste verjetno videli prek televizijskih ekranov tudi gledalci, recimo zmagovalno pozo Belgijca Remca Evenepoela po drugem zlatu, ko je kolo visoko dvignil kolo v zrak, ozadje pa je krasila podoba Eifflovega stola. Pariz je zdaj povsem v znamenju olimpijskih iger, je pa to še vedno tudi ena od prestolnic svetovne mode. Zato predstavljamo dva fotografa – enega, ki lovi športne trenutke, in drugega, ob katerem v studiu pozirajo manekenke in manekeni, ovekoveči pa tudi izdelke, ki jih je treba promovirati.

Reportaža iz olimpijskega Pariza je nastala v bližini terenskega studia Vala 202, v parku La Villette, kjer je središče slovenskih navijačev, povabljencev, visokih gostov in seveda tudi športnikov, ki pridejo na sprejem ob odmevnih rezultatih, pa tudi samo na kakšen grižljaj domače hrane. Slovenska hiša je največji tovrstni projekt v zgodovini slovenskega olimpijskega komiteja, vreden nekaj več kot 2 milijona evrov.

Na eni od postaj vlaka podzemne železnice, ki vodi od središča Pariza proti zahodu in ustavi pri znamenitem teniškem stadionu, sedita mladenič in mladenka. On v roki drži star, precej oguljen lopar …

Olimpijske igre so športni dogodek izjemnih razsežnosti. Koordinacija tako velikega dogodka s toliko prizorišči, športnimi panogami in športniki je zahteven zalogaj za vsakega organizatorja. V veliko pomoč tako športnikom kot tudi novinarjem, obiskovalcem in vsem ostalim so na olimpijskih igrah vedno prostovoljci in prostovoljke. Skupaj jih je na igrah kar 45.000.

Eden osrednjih dogodkov na olimpijskih igrah v Parizu je cestna kolesarska dirka, ki se začenja v središču prestolnice, se potem usmeri proti zahodu in naredi dva kroga v okolici Versailla. Za zadnjih 50 kilometrov pa se dirka vrne v Pariz, kjer kolesarje čakajo trije vzponi na hrib Montmartre, ki je znan po slikovitih trgih in uličicah, na katerih ustvarjajo umetniki. Med sprehodom po tem predelu mesta je Igor Tominec poizvedel, zakaj so traso izbrali za zaključek olimpijske kolesarske preizkušnje.

Z marsikaterega boljšega trga za uteho ob neuspehu odneseš vsaj poln želodec. Pravi bolšjaki pa ponujajo prav vse. Ni ga namreč modernega nakupovalnega središča, ki bi zadovoljil toliko kupcev, kot jih lahko običajen bolšjak.

Razglednico iz Pariza pošilja Aljaž Golčer, ki se je ustavil v eni najbolj priljubljenih turističnih točk v središču prestolnice - Galeries Lafayette. Gre za drugo najbolj obiskano pariško znamenitost, takoj za Eifflovim stolpom.

Dan po uradnem odprtju olimpijskih iger v Parizu so v parku La Villette odprli tudi slovensko hišo, ki bo prihodnja dva tedna prizorišče koncertov, pogovorov, poslovnih srečanj in s tem priložnost, da Slovenija širnemu svetu predstavi vse, kar zna in zmore. Poleg slovenske je v parku še 14 hiš z vseh kontinentov, še preden so te svoja vrata odprla za obiskovalce, smo imeli priložnost pokukati v slovaško, kolumbijsko, južnoafriško, srbsko in brazilsko.

Tri dni po končnem dejanju v Nici je množica na ljubljanskem Kongresnem trgu pozdravila aktualnega zmagovalca kolesarskih dirk po Italiji in Franciji Tadeja Pogačarja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Tadejem Pogačarjem, tistimi, ki ga dobro poznajo, in nekaterimi navijači. V oddaji pa poleg utrinkov z včerajšnjega dogodka slišite še, kakšne načrte ima za prihodnjih nekaj mesecev naš kolesarski šampijon. Foto: BoBo

Od bitke med dvema najstarejšima kandidatoma v zgodovini do vprašanja, ali bomo priča izvolitvi prve ameriške predsednice. Ob umiku Bidna postaja predsedniška tekma čedalje bolj napeta. Kdo aktivno spremlja volitve, kdo raje pogleda vstran in koga najbolj skrbi? S tujci na ljubljanskih ulicah debatiramo in iščemo odgovor na vprašanje: Kdo bo postal naslednji predsednik ZDA?

Atenska akropola, ena izmed priljubljenih turističnih destinacij, je zaradi vročine zaprla vrata za javnost. Podnebni ekstremi, kot je vročinski val, ki ga doživljamo v teh dneh, bodo v naslednjih nekaj letih postali stalnica. Kako se z vročino soočajo turisti? Kakšne podnebne ekstreme doživljajo v svojih državah in kako bodo ti spremenili poletne potovalne navade? Od optimistov do skeptikov ta teden z obiskovalci iz tujine razmišljamo o podnebnih ekstremih.

Včeraj se je v zgodnjih popoldanskih urah nad državo razvila obsežna nevihta s točo, ki je klestila predvsem na Štajerskem. Poročajo o več kot 150 poškodovanih stanovanjskih objektih, škodi na vozilih, sončnih elektrarnah, voda je zalila nakupovalno središče. Toča v velikosti jabolk je opustošila tudi sosednjo občino Oplotnica s približno 4100 prebivalci. Foto: MMC RTV SLO

Od Švedske, kjer se le poredko uporablja gotovina, do Japonske, kjer je plačevanje s kartico mogoče le v prestolnici. V tokratni epizodi Glas mednarodne ulice sprašujemo tujce, kaj menijo o brezgotovinskem plačevanju. Kdaj plačati s kartico in kdaj z gotovino? Kakšne so prakse v državah, iz katerih prihajajo? In kakšne so prednosti in slabosti prehoda na brezgotovinsko družbo?

Kaj sporočajo starši otrokom, ko jim govorijo: "Ne se jezit!"? Kako jim jemljejo frustracijo in jim tako onemogočajo, da bi se prek izkušenj učili razreševati zahtevnejše situacije v življenju? Je jeza družbeno nesprejemljivo čustvo? Zakaj bi to bilo nevarno? Sploh v družbi odraslih, ki notranje še niso odrasli. Brez »prijaznosti pod krinko agresivnosti« in obratno se je Gorazd Rečnik pogovarjal s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom. Foto: Žan Osim

V novi rubriki Glas mednarodne ulice sprašujemo tujce, kaj menijo o aktualnih družbenih polemikah. Prva epizoda je še posebej turistična: platforme za kratkoročno oddajanje nastanitev da ali ne? Kje prenočujejo ljubljanski turisti? Katere so prednosti in slabosti takega najema? Kako bi se znašli, če bi storitev prepovedali? In kakšne so izkušnje domačinov iz držav, kjer na ta način namestitve kmalu ne bo več možno najeti?

Ta konec tedna je dogajanje na Tolminskem v znamenju 20. festivala Gora Rocka na Šentviški planoti, kjer je bila tudi naša ekipa, in 11. Soča Outdoor Festivala na Sotočju. Tam se bo v sredo začela že 25. Sajeta, sledili pa bodo še Butik z elektronsko glasbo, Tolminator z metalskimi ritmi in Punk Rock Holiday. Festivali na Tolminskem imajo že dolgo tradicijo – začeli so se namreč že konec 90. let. Kaj ti prinašajo, kako so se razvijali, kako se je v tem času spreminjal odnos domačinov do festivalov, kakšna je vizija Občine Tolmin in prihodnost tolminskega Sotočja, ki je v teh letih postal sinonim za festivalsko dogajanje?

Festival Gora Rocka je še posebej vpet v lokalno skupnost. Tako na področju dobrodelnosti in prostovoljstva. Sogovornika: - Jani Grahelj, PGD Ponikve-Planota - Karla Kofol, poznavalka zgodovine

Pogovor o vidiku prostovoljstva na najbolj dobrodelnem glasbenem festivalu pri nas. Sogovornici: - Milena Pervanje, vodja eko Gora Rocka - Ela Jermol, prostovoljka v gostinstvu

Na Šentviški planoti poteka 20. festival Gora Rocka, glasbeni festival z dobrodelno noto. O zgodovini in dogajanju v ozadju organizator festivala Jernej Kenda.

V treh dneh se bo na odru 20. festivala Gora Rocka zvrstilo 21 nastopajočih. Kakšno je vzdušje, zakaj se obiskovalci vračajo na Goro Rocka in kako z njo živijo domačini?

Mohamed Kaki do še pred nekaj leti ni vedel, da sploh obstaja država, ki se imenuje Slovenija. Ker je njegova država Sirija v vojnem razsulu, je moral je pobegniti in se je znašel tukaj. Toda z njim smo se pogovarjali v slovenščini, saj se zaveda, kako pomembno je znati jezik in se ga intenzivno uči.

Agnes Kojc je doktorska študentka slovenistike, prevajalka, pisateljica in mlada ženska, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Njena življenjska pot ni bila vedno lahka; srečevala se je z ovirami, ki bi marsikoga zlomile, vendar je iz teh izzivov izšla močnejša, odločnejša in je – v navdih. Ob Dnevu državnosti je z nami delila svoje misli – svoj pogled na razvoj Slovenije, kako jo doživlja in kaj ji želi. Pogovor je tekel o vztrajnosti in pogumu. Naj bo ta tudi opomnik, kako pomembno je, da zagotavljamo enakopravnost in slišanost vseh.

Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti. Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.