Aktualno 202

V Štanjelu že več kot 25 let ohranjajo tradicijo izdelovanja ročno spletenih venčkov iz posušenega cvetja, ki prinašajo srečo in krasijo vhodna vrata domov. Venčki so posebni zaradi svoje barvitosti in simbolike, pri čemer najpomembnejši mesec za ustvarjalce ostaja junij, ko se pripravljajo na praznovanje dneva svetega Ivana, 24. junija.

Običaj je od leta 2013 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, venčke pa je možno tudi kupiti. Prodajajo jih v posebni embalaži, na kateri je natisnjena pesem, ki še dodatno poudari edinstvenost teh ročno izdelanih kreacij.

Iz veje obroč
plete par spretnih rok
šopek ob šopek
po sedem zvezdnatih rož
v krog, kot dni je v letu
naokrog -
v kranceljček,
ki da zaščitno moč:
za srečo in, kjer je treba, v pomoč.

Vrtni park v Štanjelu ali Ferrarijev vrt je torej mojstrovina arhitekta Maksa Fabianija. Zgrajen je bil v obdobju med obema vojnama, kot del vile Ferrari, tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu želel postaviti podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike.

Ferrarijev vrt je bil večkrat obnovljen, po obnovitvi leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, po obnovi leta 2017 pa je iz vodometa prvič po dolgih letih pritekla voda. Zadnjič naj bi vodomet deloval med obema vojnama. Sicer pa, kot je zapisal arhitekt Fabiani: "noben veliki urbanistični načrt ni dokončen, načrtovan mora biti tako, da omogoča spremembo, razvoj in rast."

Bil je svetovljan svojega časa, za Fabianijeva pravi Goričan, arhitekt Boštjan Vuga.

Foto: Ana Rojc, Občina Komen

V Evropi zgodovina tradicionalne medicine temelji predvsem na uporabi zelišč in zdravilnih rastlin, v Aziji pa so v ta namen uporabljali tudi gobe. Na primer svetlikava pološčenka oziroma goba, ki je znana tudi pod imenom reiši, ima v Aziji več kot 4000-letno tradicijo uporabe in gojenja, njeno kitajsko ime pa v prevodu pomeni "zelišče duhovne moči". Reiši in šitake (ali japonska nazobčanka) pa sta tudi vrsti gob, ki so ju ljudje kot prvi začeli gojiti, in to v Aziji.

Nekaj ljudi se z gojenjem gob ukvarja tudi v Sloveniji. Rok Zalar in Primož Turnšek sta del ekipe Gobnjaka, urbane gobje kmetije v Rožni dolini v Ljubljani, glavne pa so seveda glive v posadki od resastega bradovca, šitake, bukovega ostrigarja do glavatcev, ki imajo posebno mesto v kitajski tradicionalni medicini pa tudi v filmski seriji The last of us.

Morda ste že kdaj slišali za metaforo o bledi modri piki na temnem platnu brezmejnega vesolja? Ali pa za zanimivost, da sondi Voyager daleč čez rob našega Osončja nosita vsaka svojo zlato ploščo z zvoki in slikami z našega planeta? Morda ste v 80. letih na televiziji spremljali legendarno serijo Cosmos? Za vsem tem je bil Carl Sagan, ki bi, če bi še živel, to soboto dopolnil 90 let. Pravšnja priložnost, da se ga na kratko spomnimo.

Sogovornika:

dr. Sašo Dolenc, Kvarkadabra

dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani

Odvisnost sodobnih družb od digitalnih tehnologij poleg številnih prednosti prinaša tudi kritična tveganja. Tudi zato je nujna kritična družboslovna refleksija, ki so jo pred 40 leti na Fakulteti za družbene vede, takrat FSPN, v Ljubljani začeli s prvim študijem na svetu z nazivom "družboslovna informatika". Raziskovalna pot od optimističnih pričakovanj, da bodo nove tehnologije doprinesle k demokratizaciji družbe, do zapiranja ljudi v enodimenzionalne informacijske mehurčke, je družboslovne informatike pripeljala do tega, da danes govorijo tudi o totalni digitalni družbi.

Sogovorniki:

Z deli Alda Kumarja, Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa v Cankarjevem domu se je začela nova sezona Kromatike. Simfonični orkester RTV Slovenija v sezono vstopa z novim šefom dirigentom, to je Lio Kuokman, Na eni izmed vaj preverjamo, kaj prinaša nova sezona.

Vse informacije o sezoni 2024/25 in simfonikih najdete tukaj.

Matej Vranič je profesionalni fotograf, ki je za svoja fotografska dela prejel številne nagrade, je pa tudi filmski ustvarjalec. Pred tremi leti nas je v dokumentarnem filmu Divja Slovenija peljal med redko videne prizore iz živalskega in rastlinskega sveta Slovenije, v prvem filmu pa se je osredotočil na ptice Šaleške doline. Tudi v svoji najnovejši dokumentarni filmski mojstrovini se je podal v svet ptic, med ene največjih evropskih sov kozač.

Ob značilnostih glavnih protagonistk, mogočnih plenilk in ugank noči, se v filmu prepleta tudi interakcija kozač z drugimi živalskimi vrstami in ljudmi. V filmu nastopa tudi doktor bioloških znanosti Al Vrezec, ki velja za enega najboljših poznavalcev kozač na svetu in je velik del svojega življenja posvetili proučevanju te ptice.

Bojevita kraljica noči je Matej Vranič naslovil film upravičeno, kozača je namreč neustrašna mati. Ne ustraši se niti divje mačke ali kune niti veliko večjega vsiljivca, kot sta medved in človek.

Zapiski:

Delitev dela po spolu je del tradicije in pri nas močno zakoreninjena. Družbene položaje, povezane z močjo, vodenjem in odločanjem, še vedno v veliki meri zasedajo moški, medtem ko so vloge, osredotočene na skrb za druge in gospodinjska opravila, še vedno pretežno ženska domena.

Ker na takšno oblikovanje in prevzemanje spolnih vlog že v zgodnjem otroštvu močno vpliva tudi igra, smo obiskali ozaveščevalno trgovino z igračami v Ljubljani, kjer je meja med tistimi za fante in tistimi za punce zabrisana. Dobrodošli v prav posebni trgovini za igrače!

Trgovino še do srede, 16. 10., najdete na Starem trgu 30 v Ljubljani. Obiščete jo lahko vsak dan med 12. in 18. uro.

Med dobitniki nagrade Megalizzi-Niedzielski, ki jo Evropska komisija podeljuje mladim novinarjem, vključenim v program Youth4Regions, je letos tudi novinarka našega radia Neža Borkovič.

Nagrado so ji sinoči podelili v Bruslju, komisijo pa je med drugim prepričala s prispevkom o družbenem pomenu velikih prostranih prostorov v mestih in predanostjo kakovostnemu novinarstvu in privrženostjo evropskim vrednotam.

Poleg nje sta nagrado prejeli še Magna Araujo Amorim s Portugalske in Sigrid Hallqvist s Švedske. Nagrado Megalizzi-Niedzielski so ustanovili kot poklon italijanskemu novinarju Antoniu Megalizziju in poljskemu aktivistu in novinarju Bartku Piotru Orenta-Niedzielskemu, ki sta umrla v terorističnem napadu v Strasbourgu leta 2018.

Kot je dodala Neža Borkovič, je bila tudi sama prav tedaj v Strasbourgu, zato jo s pokojnima novinarjema veže globlja čustvena vez.

Potem ko so v ponedeljek razglasili, da gre letošnja Nobelova nagrada v medicini na področje raziskav mikro RNK in njihove vloge pri regulaciji genov, in potem ko je včeraj na področju fizike pod žarometi pristalo raziskovanje umetnih nevronskih mrež in strojnega učenja, so danes v Stockholmu odstrli nagrajence na področju kemije.

Klubu Nobelovcev se bodo tako pridružili tudi ameriški znanstvenik David Baker, ki se je doslej že večkrat omenjal med favoriti, in pa britansko-ameriški raziskovalni dvojec iz podjetja Google DeepMind Demis Hassabis in John Jumper. Skupni imenovalec vseh treh so proteini, drobni gradniki življenja, ki so postali v zadnjih letih prava raziskovalna "meka" na področju biokemije in sintezne biologije.

O perspektivnosti proteinov govori dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta, ki je bil pred leti na podoktorskem študiju prav v laboratoriju letošnjega Nobelovca Bakerja.

Novinar Boštjan Videmšek je od leta 1999 s terena poročal o vseh večjih vojnah. O ozadju teh vojn, med katerimi večina v taki ali drugačni obliki traja še danes, piše v svoji zadnji knjigi Mir in vojna, ki je izšla pri založbi Umco.

"Svet okoli nas se je tako zelo spremenil, da – bi rekel alamutovsko – nič več ni sveto, vse je dovoljeno."

Foto: Založba UMco

Povišica je naslov gledališke igre francoskega pisatelja Georgesa Pereca, ki bo nocoj doživela prvo premierno uprizoritev na novi nadomestni lokaciji SNG Drama..Mali in veliki oder ter vse ostale dodatne prostore v nekdanjih industrijskih halah so zasnovali 'Vidic Grohar Arhitekti'. O prvih impresijah in delovni vnemi Saša Pavček, Brane Šturbej, Anđelka Nikolić, Vesna Tadel Jurca in Jernej Pristov.

Foto: Katja Kodba/SNG Drama Ljubljana

"Izraelska vojska je pred nekaj urami začela ciljno usmerjeno in omejeno kopensko operacijo v južnem Libanonu proti ciljem in infrastrukturi teroristične organizacije Hezbolah," se je glasilo sporočilo izraelske vojske, ki je ponoči potrdila začetek omejenih kopenskih operacij v vaseh na jugu Libanona. Cilji napadov so vasi blizu meje, v katerih Hezbolah predstavlja neposredno grožnjo izraelskim skupnostim na severu države, so še sporočili.

Kaj se je torej na tej točki spremenilo v vojni, ki jo je sprožil vdor palestinskega islamističnega gibanja Hamas na jug Izraela 7. oktobra lani? Komentira novinar in kolumnist Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.

Kako je preprosta zamisel o obnavljanju rabljenih čevljev postala del večje zgodbe o trajnosti na Poljskem? V Varšavi se je pred nekaj tedni mudila Kaja Ravnak, ki je tam spoznala Martyno Zastawno, ustanoviteljico prvega podjetja brez odpadkov za čiščenje rabljenih čevljev v Evropi. Takole je slišati njena zgodba.

*vsebina je nastala v Varšavi na poletni šoli za ženske European Leadership Academy.

Slovenija je po številu samomorov še vedno pri samem evropskem vrhu, a se je leta 2023 trend obrnil in je samomor naredilo manj ljudi kot prejšnje leto. Toda pri starejših podatki kažejo na naraščanje. Kaj je v ozadju? Ali že lahko analiziramo, kako so na samomor vplivali ukrepi proti covidu? Zakaj s samomorom konča življenje štirikrat več moških kot žensk? Kaj narediti, če ugotovimo, da ima kdo samomorilne misli?

Sogovornici:

Kje poiskati pomoč v stiski?

Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti, smo se pogovarjali z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo.

Sogovorniki:

V Sloveniji nimamo podatka o tem, koliko je pri nas oseb z avtizmom. Če pa se naslanjamo na podatke iz raziskav drugih držav, lahko rečemo, da je v družbi približno odstotek oseb z avtizmom in da avtizem v vseh pojavnih oblikah narašča. Ena izmed nevladnih organizacij, ki spodbujajo zavedanje o avtizmu, je Zasebni zavod Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma iz Kopra, pri katerem so letos že drugo leto pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo mladih z avtizmom Erasmus+. Z geslom "Imam avtizem, pa kaj potem 2024" so se mladim iz Slovenije na tednu druženja in različnih dejavnosti v Idriji pridružili tudi vrstniki iz Latvije in Švedske.

Foto: Zavod modri december

ARD, ZDF, DIE ZEIT, BILD, €uro, €uro am Sonntag in BÖRSE ONLINE. Vse to so mediji, pri katerih sta delali nemški finančni novinarki Daniela Meyer in Astrid Zehbe. Dokler nekega dne nista imeli vsega dovolj. Ustanovili sta svojo založniško hišo in finančno revijo za ženske Finanzielle, s katero si prizadevata za žensko finančno pismenost. Menita, da ne moremo govoriti o ženski emancipaciji, če ženske nismo finančno pismene. Pravita še, da se moramo tudi v službenem okolju večkrat naučiti reči ne in sami nista nikakršni finančni piflarki. Daniela v prostem času rada potuje po Afriki in Kitajski, Astrid pa svoj mir najde v čebelarjenju.

*vsebina je nastala v Varšavi na poletni šoli za ženske European Leadership Academy. 

foto: Marcus Witte

Jutrišnji večer bo v ljubljanskih Križankah pospremila filmska glasba. Predvsem iz filmov starejše generacije, a v izvedbi simfoničnega orkestra mlajše. Že šesto leto so se namreč mladi, stari od 12 do 22 let, z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, srečali na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra.

V tednu dni so pod umetniško in dirigentsko taktirko Žive Ploj Peršuh naštudirali note in program za zaključni koncert; na tem se jim bo letos pridružil skladatelj in basist Lauri Porra iz Finske. Na vajah je približno 100 glasbenic in glasbenikov vadilo skladbe iz filmov Kekec, Poletje v Školjki, Boter in drugih, ki jih bo mogoče slišati tudi jutri zvečer v Križankah.

V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.

Foto: Lutkovno gledališče Maribor

O predavanjih tisti najbolj pridni študenti še ne razmišljajo, do začetka novega študijskega leta je namreč še mesec in pol, medtem ko profesorji že snujejo nove načine, kako nagovarjati vedno bolj zahtevno mladino. Ena takšnih možnosti učenja je obrnjena učilnica. Koncept se je rodil v tujini že pred kakšnimi dvajsetimi leti, z njim pa smo se začeli v Sloveniji spogledovati v času koronavirusa.

Kaj sploh pomeni obrnjena učilnica, kakšne so prednosti tovrstnega učenja in predavanj sta predstavila prof. Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in študent Luka Kavčič.

Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je v gledališki predstavi Ekvinokcij (Enakonočje) dramatika Iva Vojnovića nastopil Goran Višnjič, hrvaški igralec, ki je v Hollywoodu s svojimi vlogami dosegel mednarodno slavo: najprej kot dr. Luka Kovač v popularni ameriški seriji Urgenca (ER), nato kot Garcia Flynn v seriji Brezčasni (Timeless), vmes je posnel tudi nekaj zgodovinskih filmov, od leta 2022 pa ima vlogo Erika Rdečega v novi Netlixovi nadaljevanki Vikingi: Valhalla, ki so jo snemali tudi v Dubrovniku.

Prav v Dubrovniku je kot najmlajši Hamlet začel svojo igralsko pot, še kot študent drugega letnika zagrebške Akademije dramskih umetnosti. Pred nekaj leti se je iz Los Angelesa preselil v Veliko Britanijo, kjer nadaljuje svojo filmsko in gledališko pot.

Letošnje poletje bo med najtoplejšimi doslej, to velja zlasti za julij, ko so bile povprečne temperature v Sloveniji za dve stopinji in pol višje od za ta čas pričakovanih vrednosti. Kot razlaga klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje, je nadpovprečno vroče poletje le del trenda že sicer toplih mesecev pri nas v preteklem letu.

Poletno vreme bo vsaj za Slovenijo kazalo vse bolj nepredvidljiv obraz, ob čemer klimatologi v Evropi, ki se že tako segreva dvakrat hitreje od dolgoletnega povprečja, opažajo nenavadno hitro segrevanje njenih jugovzhodnih predelov.

To je kratek sprehod po dolgi in bogati zgodovini Statističnega urada (Surs), ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944. Surs je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike, zato ob osemdesetletnici statističnega urada predstavljamo njegovo poslanstvo, pomembno vlogo in delovanje. Kako nam statistiki in statističarke pomagajo iskati rešitve? S podatki!

SURS boste še podrobneje boste spoznali, če prisluhnete seriji o statističnem uradu v podkastu Zgodbe.

Sogovorniki:

Danes kristjani zaznamujejo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je, kot pravijo, praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta tako številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, kar kaže na to, da je podoba Marije v slovenskem prostoru globoko zakoreninjena.

O pomenu praznika za Slovence smo se pogovarjali z več sogovorniki na dveh ključnih romarskih središčih, na Brezjah in Ptujski Gori, začenši z direktorico romarskega urada Brezje Andrejo Eržen Firšt.

Zdravniki opozarjajo, da je lahko vročina nevarna, predvsem za kronične bolnike, pa tudi otroke, dojenčke in nosečnice. Kako je v teh dneh na ljubljanski urgenci, beležijo kaj večji obisk? Na katere opozorilne znake telesa moramo biti pozorni ob veliki toplotni obremenitvi?

Sogovornik:

Na Kongresnem trgu v Ljubljani je včeraj množica navijačev pozdravila slovensko olimpijsko reprezentanco. Prav ob koncu so na oder prikorakali tudi dobitniki medalj, zlati Janja Garnbret in Andreja Leški ter srebrni Toni Vodišek.

Prireditev sta vodila Anja Hlača Ferjančič in Aleš Smrekar, v celoti si jo lahko ogledate tudi na portalu RTV365.

Na olimpijskih igrah se zanimive zgodbe sestavijo kar same. Kajakašica Eva Terčelj nam je tako predstavila svojo kolegico s Fakultete za arhitekturo, ki je v Pariz prišla na študentsko izmenjavo, se zaljubila v mesto in ostala.

Katja Jagličić s partnerjem vodi kavarno ONI Coffee Shop in pripravlja slaščice.

Pariz bo šestnajst dni svetovna prestolnica športa. Že tako turistično eno najbolj obiskanih mest na svetu, v tem času poka po vseh šivih. V času olimpijskih iger bo kdo od Parižanov tudi pobegnil iz mesta, nekateri pa so se odpovedali počitnicam, da lahko doživijo spektakel v domačem mestu.

Foto: Toni Gruden, MMC

Ulice središča Ljubljane so polne turistov. Ponudba je prilagojena turistom. Kako na turistifikacijo prestolnice gledajo domačini in kje je meja, ko turizma postane preveč?

Sogovorniki:

Tart v Estoniji, norveški Bodø in Bad Ischl so tri mesta, ki so v letošnjem letu dobila naziv Evropske prestolnice kulture. Pri naši najbližji gre pravzaprav za alpsko regijo Salzkammergut, ki združuje 23 občin, osrednjo vlogo kot prestolnica pa ima mesto Bad Ischl. »Kultura je nova sol«, je njihovo geslo, kar seveda ni naključje, saj je sol del te pokrajine že 7000 let, hállstatski rudnik soli pa velja za najstarejšega na svetu.

In če je Hállstatt, idilično alpsko mestece ob jezeru, izjemno priljubljena turistična točka predvsem med kitajskimi turisti, pa je veliko bolj umirjeno v Bad Ischlu, ki pa je bolj kot po soli verjetno znan po tem, da je tam poletja preživljal cesar Franc Jožef prvi, včasih z njim tudi soproga Elizabeta Bavarska - Sisi, še vedno pa v Kaiservilli živijo njuni potomci. Do konca oktobra je v kompleksu cesarske vile na ogled retrospektivna razstava kitajskega umetnika in aktivista Aj Veiveja, ki je verjetno ena največjih atrakcij letošnje ponudbe EPK v Bad Ischlu.

Več kot 13 polnih let smo na Valu 202 s svojimi oddajami in dražbami pomembna podpora programu Botrstvo v Sloveniji. Čeprav je bilo sprva zamišljeno, da bi projekt medijsko podprli le eno leto, se je zaradi izjemnega sodelovanja z Anito Ogulin in njeno ekipo sodelavcev, takrat še pod imenom ZPM Ljubljana Moste Polje, močna vez nadaljevala vse do danes. In čeprav se bo tudi v prihodnje, sodelovanje ne bo več isto brez dolgoletne humanitarne sodelavke, motivatorke, učiteljice, vzornice in prijateljice Anite Ogulin, ki se je po dolgi bolezni za zmeraj poslovila. Neizmeren pečat je pustila tudi med tistimi, ki so ob njej ali z njo oblikovali našo družbo in humanitarnost v njej.

Slovenska humanitarnost po njenem odhodu ne bo več enaka. Manjkala bo kot glas brezimnih ljudi, manjkala bo neštetim ljudem, s katerimi je bila v stiku še vrsto let po tem, ko jim je že uspešno pomagala, in vsem tistim, ki jim je pomagala dobesedno do zadnjega diha. Najbolj bo manjkala družini, svojcem, prijateljem in sodelavcem, ki jim ob tem izrekamo iskreno in globoko sožalje.

Slovo od Anite Ogulin bo potekalo z državniškimi častmi, vsa sredstva, podarjena v spomin nanjo, pa se bodo stekala v pred nedavno ustanovljen Anitin sklad za hitro pomoč družinam v stiski. Pridužite se lahko tudi s poslanim SMS sporočilom z geslom ANITA10 na številko 1919.

Sogovorniki:

Ob 40-letnici Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so minuli teden na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju odprli fotografsko razstavo, kjer so na ogled fotografije živali in rastlin, ki domujejo v parku. Praznovanje jubileja se je pričelo z občudovanjem živih bitji, za katere niti ne vemo, da si skupaj delimo prostor, a zaključilo s protestom proti napovedanemu koncertu Magnifica in novemu odloku o Krajinskem parku Tivoli, ki bi omogočal izvajanje dogodkov na določenih območjih brez soglasja Zavoda za varstvo narave.

Sogovorniki:

Foto: Luka Šparl, arhiv JP VOKA SNAGA

Se je tudi vam kdaj zgodilo, da se vam je nov pralni stroj pokvaril prej kot pečica, ki ste jo kupili v prejšnjem stoletju? Načrtovana zastarelost je termin, ki označuje vrsto zastarelosti, pri kateri proizvajalec umetno skrajša življenjsko dobo predmeta. In ker bomo za popravilo aparata običajno odšteli več kot za nakup novega, seveda raje kupimo novega. Evropska unija se sicer počasi prebuja in sofinancira projekte, usmerjene k reciklaži in vnovični uporabi. Takšen projekt je tudi Poprav’c, ki bo trajal vse do konca tega leta. Gre za popravljalnico električne in elektronske opreme, uporabniki pa svoje naprave popravljajo skupaj s strokovnjakom.

Sogovornik:

Na tolminskem Sotočju se jutri zaključuje 25. mednarodni umetniški in glasbeni festival Sajeta, ki že vse od leta 1998 povezuje različne ustvarjalne prakse in mednarodne glasbenike različnih žanrov. Ob 25. obletnici se bodo v petih dneh na več kot 30 koncertih na Sotočju in v Kinogledališču Tolmin predstavili izvajalci iz 17 držav, pripravili pa so pa tudi številne ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke.

Foto: David Verlič/Sajeta - Art & Music Festival / David Verlič

Že deseto leto zapored poleti poteka košarkarski kamp Gorana Dragića. Pretekla leta so ga organizirali na Rogli, kasneje pa se je kamp preselil v Laško. Tam se druži 145 mladih iz osmih držav, med drugim z Madžarske, s Hrvaške, iz Srbije, s Škotske in celo iz Kanade.

Zapiski:

Foto: Nik Moder/Sportida

Bližamo se polni turistični sezoni. Tudi v hrvaški Dalmaciji po pandemiji beležijo vedno boljše statistike, letos pričakujejo morda ponovno celo rekordne številke, tudi zaradi slovenskih gostov. Kaj pa vse skupaj pomeni za kakovost ponudbe, cene in nenazadnje za okolje. Je trajnostni turizem sploh resna možnost ali zgolj izraz za loščenje od sle po zaslužku zamazane podobe?

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na mednarodnem festivalu uličnega gledališča se bo v najstarejšem desetničarskem mestu zvrstil butični šopek domačih in tujih nastopajočih. V treh bodo predstavili devet atraktivnih in interaktivnih predstav, ko se bo Ana Desetnica odpravila na pot po državi. Do 7. julija bo obiskala štirinajst mest. Pot bo sklenila pri najmlajšem članu festivalske družine v Tolminu.

Sogovorniki:

Med 10. in 13. julijem bo na različnih prizoriščih po Ljubljani potekal Jazz Festival Ljubljana, eden najstarejših tovrstnih v Evropi, ki neprekinjeno poteka že 65 let. Začetek festivala v Križankah bo postregel z obiskom New Orleansa, zibelke jazza.

Festival sta tokrat umetniško zasnovala glasbeni ustvarjalec in urednik Borja Močnik, ki se je v vlogi sokuratorja preizkusil že lani, ter nekdanja novinarka Dela Tina Lešničar, ki je prvič stopila v čevlje programske vodje glasbenega festivala.

Celoten program si lahko ogledate na spletni strani Jazz festivala Ljubljana.

Mineva 50 let od silovitega potresa, ki je v 70 letih prejšnjega stoletja prizadel Kozjansko. Epicenter potresa je bil na območju Zibike v občini Šmarje pri Jelšah, v globini približno 13 kilometrov, čutiti pa ga je bilo v krajih polmera 150 kilometrov od tam. Veliko ljudi je tedaj ostalo brez strehe nad glavo, še bolj pa se je potres utrnil v kolektivni spomin po tem, da je v velikih solidarnostnih akcijah povezal tedanjo državo in zaradi posledične obnove tudi povsem spremenil videz krajine.

Sogovornika:

Zvočno arhivsko gradivo smo pridobili iz videoposnetkov iz Arhiva RTV Slovenija. Avtor arhivskih posnetkov je bil Peter Božič. 

Včeraj zgodaj zjutraj je odjeknila novica, da so ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea izpustili iz zapora v Veliki Britaniji. Vkrcal se je na letalo proti severno-marjanskim otokom sredi Tihega oceana, ki so pod ameriško pristojnostjo. Tam je danes ponoči priznal krivdo v samo še eni točki ameriške obtožnice, sodnica pa mu je priznala že prestano zaporno kazen. Julian Assange je po dolgih letih spet združen z družino v Avstraliji, toda kaj vse to pomeni za medijsko svobodo in novinarstvo?

Sogovornici:

Matej Rogelja je vinogradnik in vinar. Star je 35 let in to delo opravlja zadnjih deset. Pravi, da se je sprva iskal na različnih študijih in fakultetah, dokler ni spoznal, da ima pravzaprav najlepšo zaposlitev kar doma. Živi v Tomaju, na domačiji, katere prvi zapisi segajo v leto 1640, sam pa je že 15. generacija, ki se ukvarja s kmetijstvom in vinarstvom.

Delo ga izpolnjuje, pravi, da se kljub fizičnemu naporu v vinogradu spočije, včasih - pripomni - pa bi tudi vse poslal nekam, ampak se ta čustva kmalu tudi pomirijo. Ob 33-letnici naše države ga sprašujemo, kako je danes biti vinar in kmet v Sloveniji in kakšen je njegov odnos do tradicije in tudi same narave, ki - kot sam pravi - veliko da, ampak včasih tudi veliko vzame.

Miha Erič je likovnik, glasbenik, mož in oče. Samozaposlen v kulturi kot grafik in instrumentalist, ki deluje (ali je deloval) v številnih glasbenih zasedbah: Prismojeni profesorji bluesa, 3 tone; Samuel Blues, Aritmija … Lani je ilustriral ponatis Kekca nad samotnim breznom in je plodovit grafični ustvarjalec. Z ženo Natalijo imata Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA; skupaj od leta 2020 vodita tudi Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli.

"Res imam srečo z ženo", pravi Miha. V Latkovi vasi, kjer živita s tremi otroci, gojita tudi zelenjavo in sadje. In imata 6 kokoši. Razmišljajo tudi o psu. Miha Erič hodi na volitve, ima skoraj 10 let delovne dobe in bo jeseni star toliko kot naša država.