Filtrar por género

Domovina

Domovina

Domovina

Glasniki zamolčanega

1089 - Odmev tedna: Met čez ramo
0:00 / 0:00
1x
  • 1089 - Odmev tedna: Met čez ramo

    Čeprav so sprva napovedovali, da bo nosilec evropske liste Aleksander Merlo, ga je premier Robert Golobenostavno vrgel čez ramo. Na seji sveta in izvršnega odbora stranke so mu sporočili, da mu je namenjeno eno kasnejših mest, se je odločil, da sploh ne bo kandidiral. Nosilka liste je postala Irena Joveva,njegovo mesto na listi pa je zasedel Jure Leben.

    To je tisti Jure Leben, ki je Golobu pred dvema letoma že pripravil stranko, da jo je ta lahko le enostavno prevzel, spomnimo pa se ga tudi iz afere maketa, ko je naročil dražjo maketo za drugi tir.

    Svojo listo je predstavila tudi stranka Levica, ki stavi na nosilko liste Natašo Sukič, nekdanji koordinator bo stolček v Bruslju naskakoval z zadnjega mesta. Število svojih volivcev pa si bodo skušali povečati s sočasno izvedbo referendumov glede legalizacije konoplje in ubijanja starostnikov ter preferenčnega glasu na volitvah. Nosilka Sukičeva je v parlamentu v razpravi o ubijanju starostnikov s pomočjo evtanazije povedala, da »še psu privoščimo milostni strel«.

    Razpis referenduma sicer lahko zaustavi še Ustavno sodišče – odlok je namreč opozicija dala v ustavno presojo. Mediji pa se te dni zgražajo nad tem, da je imel ustavni sodnik Klemen Jakličnekdaj tudi popoldanski s.p. Čeprav ustavnim sodnikom zakon dovoljuje izvajanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti in je Jaklič za točno ta namen imel s.p., se kolegi, ki sicer isto počnejo prek pogodb, zgražajo, češ da je to neustrezno.

    Slovenijo so te dni razburjali tudi grafiti Jezus, ki so se pojavili na več javnih krajih ter ponekod v gorah. Njihove avtorje že aktivno preganja policija, ki sicer očitno nima težav z drugimi grafiti oz. ti vsaj ne žanjejo takšnega zanimanja v javnosti. Zanimanja pa je zaradi medijskega mrka doživela sorazmerno malo tudi razstava v Evropskem parlamentu, ki razkriva detajle odkopavanja jame pod Macesnovo gorico, ki jo je sicer kulturno ministrstvo označilo za neprimerno.

    Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke preteklega tedna, jih pokomentiramo in jih postavimo v ustrezen kontekst. Tokrat sva teden za vas komentirala Peter Merše in odgovorni urednik tednika Domovina, Tino Mamić.

    Fri, 26 Apr 2024
  • 1088 - Jože Možina: "V arhivu Kominterne v Moskvi sem držal v roki dosje Ivana Mačka Matije, njegove ponarejene dokumente s ponarejenimi imeni."

    Gost oddaje Vroča tema je bil zgodovinar, publicist in novinar javne radiotelevizije Slovenija dr. Jože Možina, ki je spregovoril o prazniku dan boja proti okupatorju, ki ga Slovenke in Slovenci praznujemo 27. aprila, a zaradi revolucionarnega pridiha razdvaja javnost. Možina je lani za TV Dnevnik pripravil prispevek na to temo, ki govori o ozadju 27. aprila, dneva, ko se v Sloveniji pravzaprav ni zgodilo nič pomembnega, kar je javno povedal tudi eden vodilnih predstavnikov komunističnega režima Edvard Kocbek, so se pa dan prej, 26. aprila 1941, v Ljubljani zbrali prijatelji socialistov, ki so razmišljali o ustanovitvi protiimperialistične fronte. To so bili namreč časi pakta Hitler-Stalin, ko so komunisti še sodelovali z nacisti, kar pa po besedah dr. Možine uradna zgodovina danes poskuša zamolčati. Njegov prispevek v TV Dnevniku ni bil objavljen, temveč ga je dnevna urednica takrat objavila v bistveno manj gledanih Poročilih ob 17. uri.

    Možina spregovori o tem, da je slovenski praznik boja proti okupatorju smiseln, saj smo se kot narod skozi zgodovino uprli številnim okupatorjem, razloži, zakaj sam kot najprimernejši datum obeležitve upora proti okupatorju vidi 13. maj – povezan je z zgodovino Tigrovcev – pa tudi, zakaj je slovenska levica ukinila dan spomina na žrtve komunizma. Peticija o ponovni uvedbi praznika je končala v Evropskem parlamentu, ta je reagiral, a Golobova vlada ni odgovorila. 

    Fri, 26 Apr 2024
  • 1087 - Ustavite levico

    Z vstopom v EU se je končalo obdobje osamosvojitve. Romantično obdobje, ki se je začelo z mirnim zlomom komunizma in nadaljevalo z bleščečo osamosvojitvijo, kronano z zmagovito vojno. Slovenija je bila na prvega majnika dan leta Gospodovega 2004 najboljša evropska učenka. Edina od novih, bivših socialističnih držav, ki je bila na vstop v EU pripravljena in ji stare članice ob pregledovanju pogojev niso gledale skozi prste. Bila je razvitejša in bogatejša od vseh drugih nekdanjih rdečih držav in v njej je bila kakovost življenja še višja zaradi odlične geografske lege in redke poseljenosti. Svetovna popotniška biblija, turistični vodnik Lonely Planet, je Slovenijo takrat opisovala nekako takole: »Najbolje varovana skrivnost vzhodne Evrope.« 

    Politiki iz karikature

    Danes je drugače. Vladajo politiki, za katere se zdi, da prihajajo iz karikature. Leta 2004 si še najzlobnejša »šlogarica« ne bi upala napovedati, da bomo danes gledali bivšo »starleto« ob premierju na vladnih sestankih. Ali da bo televizija neposredno prenašala na rdeči preprogi plešočo predsednico parlamenta. In da bodo na volitvah po vrsti zmagali štirje povsem neizkušeni politiki, da množice zelencev v vladi in parlamentu niti ne omenjamo. 

    Kaj je šlo narobe? Nekaj mesecev po vstopu Slovenije v EU je na volitvah, za levo politično in medijsko elito presenetljivo, zmagal Janez Janša (SDS) in oblikoval učinkovito desnosredinsko vlado. To je bilo treba na vsak način ustaviti. 

    Gonja

    Paniko tistega obdobja lepo ponazarja peticija 571 slovenskih novinarjev, ki so v svet poslali sporočilo z lažmi o cenzuri Janeza Janše. Tik pred začetkom slovenskega predsedovanja Evropski uniji so v zadnjem stavku poudarili, da je to »skrb vzbujajoč znak za prihodnost Evropske unije«. Danes se zdi ta medijski bratomor Kajna nad Abelom, ko so Slovenci v tujini z lažmi omadeževali svojo državo, smešen. Evropska unija namreč kljub slovenskemu predsedovanju ni propadla.  

    A vendar je ta gonja, ki še vedno traja, začela razjedati tudi slovensko gospodarstvo. Po koncu Janševe vlade smo bili priča celi vrsti nesmiselnih političnih potez, ki so slovenskega tekača na evropski progi praktično sezule, da je počasi izgubil vso prednost. Slovenijo so baltske države iz nekdanje Sovjetske zveze v marsičem že dohitele in prehitele. 

    Še bolj pa skrbi perspektiva. Politični, gospodarski in medijski nadvladi levice ni videti konca. Njen primež, v katerem so mali podjetniki, delodajalci, kmetje, srednji razred in družine, ne le, da ne popušča, ampak se še bolj stiska. Njih nameni pa so jasni: vso podjetniško iniciativo še bolj oklestiti, ukiniti zasebnike v zdravstvu in šolstvu, vse, kar je mogoče, podržaviti. Posledično to pomeni višje davke in višje cene. Slovenija, ki je demografsko ogrožena, bo zaradi nespodbudnega okolja še naprej nemočno opazovala beg možganov. 

    Pot iz teme

    Vse to je treba glasno povedati. Številke so jasne in ne lažejo. Veliko jih objavljamo v tokratni temi tedna. A zdaj so na potezi gospodarstveniki, ki morajo pred mediji povedati, da je treba levico ustaviti. Na potezi so novinarji, da ljudem pokažejo porazne rezultate levih vlad in jih posvarijo pred novim obrazom. Svoje pa lahko naredijo tudi navadni državljani. Starši, ki o politiki govorijo s svojimi otroki. Državljani, ki niso tiho, ko mnenjski voditelji v službi, gostilni ali pred hišo ponavljajo floskule o politiki in strašijo pred Janšo, Cerkvijo in kapitalizmom. Mladi, ki se v študentskem domu ne izogibajo klepetanju o politiki. Duhovniki, ki svojim vernikom v zasebnih pogovorih lahko povejo, kako je aktualna vlada finančno obremenila župnike in kako vse leve vlade onemogočajo delovanje Cerkve. 

    Čas je za majhne poteze preproste množice. Čas je za slehernika. Slehernik bi moral ustaviti levico. 

    Tudi Vi, ki to berete in ste kupili Domovino, ste s svojim denarjem pomagali k širjenju sporočil demokracije. Bo kdo rekel, da je to spodbujanje k nakupu, da gre za oglaševanje. Seveda je. Dejstvo je namreč, da Domovina brez bralcev pač ne more izhajati in je odvisna od volje, želje in denarja bralcev. Zato na tem mestu zahvala tudi Vam, draga bralka ali dragi bralec, da ste nam dali svoj denar.

    Prelistaj Domovino 145 na spletu 

     

    Wed, 24 Apr 2024
  • 1086 - Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal

    Predčasni volilni kongres Socialnih demokratov se bo v zgodovino zapisal kot eden zanimivejših političnih dogodkov v zadnjem času. Trem kandidatom, ki so se ves mesec potegovali za to funkcijo, se je zadnji dan v tekmi pridružil še četrti, Matjaž Han,in prišel, videl ter (komaj) zmagal. Stranka s tem odpira novo poglavje, hkrati pa se je za las izognila obratu v povsem drugačno, radikalno bolj levo smer, kamor je stranko nameraval popeljati Milan Brglez,ki je v finalu za Hanom zaostal za pičlih 10 glasov.

    Izjemno zanimive so bile tudi volitve na Hrvaškem, kjer je znova zmagala HDZ, glede na prejšnje volitve pa je izgubila le nekaj mest. A bolj zanimiva je bila situacija na drugi strani, kjer se je v tekmo vmešal kar predsednik republike Zoran Milanović.Čeprav mu ustava tega ne dovoljuje, se je kar s predsedniškega mesta podal v tekmo in obljubljal, da bo postal premier, če zmaga stranka SDP, ki je sicer klavrno izgubila. Pridobila pa je stranka Domovinsko gibanje, ki se je sicer odcepila od HDZ, zdaj pa se zdi, da bo njen najverjetnejši koalicijski partner.

    Na rob resnega svetovnega konflikta pa je te dni prišel Bližnji vzhod. Iran se je Izraelu maščeval za uničenje njihove ambasade v Damasku v Siriji, ko je bilo ubitih tudi več pomembnih predstavnikov njihove revolucionarne garde. Iran se je na napad odzval s serijo dronov in izstrelkov, ki jih je poslal nad Izrael, a hkrati to izvedel tako, da je Izrael 99% prestregel in preprečil nastanek hujše škode. Kaže, da tretja svetovna vojna vendarle še ne bo izbruhnila.

    Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke preteklega tedna, jih pokomentiramo in jih postavimo v ustrezen kontekst. Tokrat sva teden za vas komentirala Peter Merše in Nenad Glücks.

    Fri, 19 Apr 2024
  • 1085 - Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov

    V tokratni oddaji Vroča tema je bil gost zdaj že nekdanji generalni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča dr. Zvone Čadež, ki ga je na čelo ene največji zdravstveni ustanov v državi svet zavoda imenoval leta 2021 v času tretje vlade Janeza Janše, nedavno pa ga je (isti) organ razrešil iz krivdnih razlogov. Svet zavoda je do teh ugotovitev prišel potem, ko je sedanja vlada v svetu dobila večino, saj svet sestavljajo štirje člani, ki jih imenuje vladna garnitura, trije pa so predstavniki bolnišnice. Čadežu so med drugim očitali velike poslovne izgube, zavod je po pridobljenih papirjih dejansko prvič posloval z izgubo (prek 900 tisoč evrov), pa da se je dobavitelje medicinske opreme plačevalo z zamudo, da je imela bolnišnica likvidnostne težave in je komaj izplačala plače zaposlenim in, nenazadnje, da so inšpekcije odkrile kup nepravilnosti pri rehabilitacijski opremi, ki jih zavod ni saniral.

    Čadež sam zase pravi, da je le še naslednji v vrsti »janšistov«, katerih čiščenje je pred časom napovedal Robert Golob. Bode v oči tudi dejstvo, da je svet zavoda očitke zoper Čadeža »umaknil« in ga na koncu razrešil z obrazložitvijo, da ne uživa več zaupanja vlade. Taista vlada je soglasje k njegovi razrešitvi dala ravno na podlagi krivdnih razlogov, ki jih je sprva navajal svet zavoda. Čadež v tokratni Vroči temi razkrije pikantne podrobnosti iz zakulisja njegove razrešitve, kako so mu ponujali tolažilno nagrado, če ne gre v medije, in kako je na člane sveta zavoda z zamenjavo pritisnil politični vrh. Čadež razkrije tudi, direktor katere zdravstvene ustanove je naslednji v vrsti za »odstrel«.

    Fri, 19 Apr 2024
Mostrar más episodios