Morje in mi

Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.

V oddajo Morje in mi bomo tokrat odpluli z Andrejem Masilom, ki je svojo celotno delovno dobo preživel na velikih trgovskih ladjah. Če seštejemo vse njegove preplute kilometre, ugotovimo, da je več kot 57-krat obplul svet. V tem času se je nabralo dovolj dogodivščin, ki jih je opisal v svoji knjigi Med valovi razburkanega življenja. Kapitan dolge plovbe je svojo knjigo prvič predstavil v ajdovski Lavričevi knjižnici.

Izolski umetnik-raziskovalec Marko Vivoda s svojimi deli na presečišču znanosti in umetnosti spodbuja razmišljanje o neinvazivnem trajnostnem sodelovanju z naravo, predvsem z morjem. Na letošnjem festivalu Ars electronica v Linzu se je na enem od dveh prizorišč, ki jih je opremilo koprsko društvo Pina, predstavil s prototipom povsem samozadostne morske postaje, z naslovom Marine research vessel. Svet pod morsko gladino zelo dobro poznata izkušena podvodna ribiča, Kristijan Šumberac in Tadej Špeh iz koprskega društva Porporella, ki smo ju prav tako povabili v oddajo. Pripravili sta jo Lea Širok in Vesna Potočar Godnič.

Kako gradnje v morju vplivajo na morske organizme? Koliko slovenske obale sploh še imamo v naravnem stanju? Zakaj ne moremo več dopustiti doslej večinoma slabih praks posegov v morje in priobalni prostor? Še posebej ob dejstvu, da bo priobalni del potrebno zaščiti pred dvigom gladine morja zaradi podnebnih sprememb? Pa lahko, denimo v Koprskem zalivu, preprečimo, da bi se muljasti sediment ob gradnji razpršil po celotnem zalivu in prekril morske organizme, ki živijo na dnu? In kaj pomeni, da je potrebno naravo po Evropski direktivi obnavljati, ne le vračati v stanje pred posegi? O vsem tem se v oddaji Morje in mi pogovarjamo z Robertom Turkom, predsednikom Nacionalnega odbora za Desetletje oceanov. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Dr. Tilen Genov je na Pitcairnskih otokih preučeval kite in se pogovarjal s potomci upornikov z ladje Bounty. Drobna pika sredi južnega Tihega oceana. Otočje Pitcairn. Od štirih otočkov je naseljen samo eden. Njegovi prebivalci so potomci domačink in angleških pomorščakov z ladje Bounty, ki so leta 1789 izvedli enega najbolj znanih ladijskih uporov. Prostrano morje tega otočja je tudi eden največjih morskih rezervatov na svetu. Zadnjih 30 let se tam v zimskem času zadržujejo kiti grbavci. Letos drugič jih je s kolegom in kolegico z londonske univerze King's College raziskoval dr. Tilen Genov, sicer tudi predsednik društva Morigenos. Lea Širok ga je povabila v tokratno oddajo. Med drugim sta se pogovarjala o zvezdnatem nebu nad otočjem, pa samcih kitov, ki med parjenjem vsi pojejo isto pesem … in ja, njihovo izdihovanje zraka domačini kdaj slišijo tudi s kopnega.

Ta konec tedna so Tržaški zaliv ponovno obarvala jadra najštevilčnejše regate na svetu. Barcolana, ki nosi ime po nekdaj slovenski vasi Barkovlje, je imela tudi bogat spremljevalni program, v katerega so bili s 'Slovenskim pozdravom Barkovljanki' vključeni tudi Slovenci v Italiji. Iz Trsta proti Antarktiki pa bo v teh dneh zaplula raziskovalna ladja Laura Biassi. Pogovarjali smo se s poveljnikom Francom Sedmakom, ki je tudi velik ljubitelj jadranja. V Izoli pa smo si ogledali razstavo o morskih organizmih, ki jih lahko spoznajo tudi osebe z okvarami vida. Tjaša Škamperle.

Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.

V Naravnem morskem rezervatu Miramar so na začetku septembra v objektiv podvodne kamere ujeli večjo jato rumenoustih barakud. Vrsto invazivne plenilke iz tropskih morij, ki se je ob globalnem segrevanju preselila v Sredozemsko morje, so v preteklosti v Tržaškem zalivu že opazili, vendar le posamezne primerke. Poleg barakud so v naravnem rezervatu letos opazili v večjem številu še eno vrsto rib, ki sicer živijo v toplejših morjih. O tem v oddaji, v kateri smo obiskali morski rezervat, ki je bil ustanovljen pred več kot 50 leti, leta 1986 pa je kot prvi morski rezervat v Italiji prešel pod ministrstvo za okolje in upravljanje italijanskega Svetovnega sklada za naravo. Poleg raziskovanja morskih ekosistemov in bioloških vrst ter njihovega monitoringa se v rezervatu ukvarjajo tudi z didaktično dejavnostjo.

Znamenita italijanska čezoceanka Rex je burila domišljijo že ko je plula in je danes prav tako vir zgodb, a tudi pripovedk. V obdobju med vojnama je bila simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima. Na platnu jo je leta 1973 ovekovečil režiser Federico Fellini v filmu Amarcord. Vendar le z maketo, saj ladje Rex takrat že zdavnaj ni bilo več. Njena pot se je septembra 1944 zaključila v Koprskem zalivu. V slovenski Istri se nekateri še spominjajo razbitin te velikanke. Ob letošnji osemdesetletnici potopitve so izolski filatelisti izdali spominsko znamko in razglednico. Na obalni promenadi med Koprom in Izolo občini načrtujeta informacijsko točko, ki bo osvetlila večplastno zgodbo Rexa.

V Benetkah je prva nedelja v septembru že desetletja rezervirana za Regato storico ali Zgodovinsko regato. Formulo ena veslaških regat, kot ji pravijo Benečani. Nanjo se veslačice in veslači pripravljajo vse leto, da izpolnijo pogoje za sodelovanje. Tokrat si je ta živopisni veslaški spektakel, poln adrenalina, mešanice zgodovine in sodobnosti, palač ob Canalu grande, polnih gledalcev, in zatišja v nekaterih mestnih četrtih, ogledala Lea Širok. In kot poudarja, je bil obisk Benetk tudi zelo poetičen.

Staro pristanišče v Trstu bo v prihodnjih desetih letih spet oživelo. Degradirano in desetletja propadajoče območje bo nova mestna četrt. Omogočila bo sobivanje treh generacij in raznolike dejavnosti. Tam bodo znanstvene ustanove, muzeji, kopališča, rekreacijske površine, marini, hoteli... Nova žičnica bo povezala Trst in Tržaški Kras. To bo zelena, energetsko samozadostna točka mesta. Občina Trst na dobrem kilometru območja trenutno gradi komunalno opremo. Kako tečejo dela in več podrobnosti o načrtih, pa v tokratni oddaji.

Naravovarstvenika Krajinskega parka Debeli rtič, Ana Hace in Jani Turk, od letos lahko spremljata dogajanje na 160 hektarjih zaščitenega morja tudi s čolna. Morjeplovce na območje naravnega rezervata opozarjajo rumene boje, opremljene z infomacijskimi tablami o treh režimih varovanja. In od aprila, ko so jih postavili, na morju že opažajo manj kršitev tako glede sidranja, kot plovbe, kjer je dovoljena. Lea Širok se je Ani in Janiju pridružila na enem od njunih naravovarstvenih morskih obhodov.

Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.

Delfini, ki se zadržujejo v Tržaškem zalivu, in torej tudi v našem morju, imajo vsako leto kakšnega mladička. Letos pa lahko govorimo že kar o delfinjem baby boomu. V Društvu Morigenos so namreč julija zgolj v enem tednju opazili kar pet samic z mladički. Samostojni bodo šele čez nekaj let. Do takrat pa so zelo ranljivi. Smrtnost med novorojenčki je zelo visoka tako zaradi naravnih danosti, kakor zaradi človekovega vpliva. Odvisni so od materinega mleka. In skoraj vseh veščin, ki jih potrebujejo kot odrasli delfini, se morajo naučiti. Tudi pri plavanju so najprej zelo nerodni. Več o tem, kako delfini vzgajajo svoje mladičke in imajo v jati zanje tudi 'varuške' je Lei Širok v tokratni oddaji povedal dr. Tilen Genov.

Kuža na plaži ni več nobena redkost ne posebnost. Prav nasprotno. Tudi ob naši obali so v zadnjih letih uredili več plaž, kjer se lahko kopamo skupaj z našim psom. Prvo urejeno plažo, ki ima poleg vsega prav posebno ponudbo za pse, je letos dobil Portorož. V Kopru skrbniki in njihovi štirinožni prijatelji uživajo na veliki plaži v obmorskem parku. Manjša plaža za pse je v Izoli, namenjen jim je tud del obale v Strunjanu. Prav v Strunjanu in tudi drugod ob naši obali so na voljo še številni kotički, kjer prisotnost psa ni izrecno prepovedana. Eden takšnih je v Seči. Zanj skrbniki, psi in ostali kopalci pravijo, da je pravi poletni raj za vse. Sečo, Portorož in Koper je s svojim kužkom Lanom obiskala Lea Širok. Kako je bilo, pa izveste v oddaji.

Kakšno je bilo otroštvo v solinah? So se otroci solinark in solinarjev le igrali, ali so tudi pomagali staršem in sorodnikom? Zakaj nekateri solinarji pravijo, da so rojeni v solinah? Poznate igro Am-salam? Kaj pa vrteti kolesni obroč s palico in preskakovati kolebnico? Omenjene in še vrsto drugih iger so v okviru dogodka Solinarska kulinarika predstavili člani skupine la Famea dei salineri ali Solinarska družina, ki so se kot otroci tudi sami podili po solinah. Igrivemu, a tudi sladkemu večeru, se je v Muzeju solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline pridružila Lea Širok. Kako je bilo, pa izveste v oddaji.

Slovenija je še vedno v valu velike toplotne obremenitve. V juniju in juliju so pristojne službe zabeležile kar 9 tropskih noči, ko se temperatura ponoči ni spustila pod 20 stopinj, medtem ko je bilo takih noči med letoma 1960 in 1990 skupno zgolj 11. Še vedno se segreva tudi morje. Poleti se ljudje lahko ohladimo s klimatskimi napravami, v vodi, poiščemo zaščito dreves. Morski organizmi, še posebej tisti, ki so pritrjeni na dno morja, te možnosti nimajo. Le čakajo lahko na čas, ko se bomo ljudje zbudili in začeli z ukrepi, ki bi preprečili nadaljnje segrevanja morja. Kako daleč smo z ukrepi in kaj za morski živelj pomeni segrevanja morja, se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.

Koliko ur so ladjedelci v časih, ko še niso poznali elektrike, porabili za izdelavo, recimo, osem in pol metrov dolgega lesenega istrskega topa? Kdaj so jadra in vesla, ki so stoletja poganjala male in velike barke severnega Jadrana, zamenjali parni in dizelski ladijski motorji? Kaj je kalafatiranje? Kje hranijo letečega holandca, s katerim je na svetovnih regatah tekmoval legendarni jadralec Dušan Puh? O vsem tem se je Lea Širok pogovarjala s kustosom za tehniško dediščino Pomorskega muzeja Urošem Hribarjem. Za tokratno oddajo si je namreč ogledala zbirki tradicionalnega ladjedelništva in razvoja vodnih športov. Obe sta v nekdanjem skladišču soli Monfort na Bernardinu, prenovili pa so ju ob letošnji 70-letnici delovanja Pomorskega muzeja.

Veter in valovi so v zadnjih dneh s površja morja spet razpihali zaplate sluzi, ki se od sredine junija letos pojavlja takorekoč v celotnem severnem Jadranu. Želatinaste prevleke so mandrače in druge dele naših obal večkrat obarvale v rjavkasto-rumeno barvo. Ta, sicer, povsem naraven in občasen pojav, ne ponuja prav nobenega estetskega užitka morja željnim obiskovalcem. Že zato si večina ne predstavlja, da bi čofotala v sluzi. Vsem, pa tudi tistim, ki jih to ne moti, Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kopanje tam, kjer se je sluz pojavila. Ker se vanjo lahko ujamejo tudi škodljivi organizmi. Kaj pa morski organizmi? Kako nanje vpliva sluzenje? In kakšne so trenutne razmere? Kaj pomeni za ribiče, ki ob letošnji sluzi opozarjajo predvsem na škodo pri ribolovu zaradi delfinov. O vsem tem v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok, ki je preverila tudi, kako se sluzaste zaplate ponoči zasvetijo, če vanje vržeš kamenček.

Če živiš na morju, si seveda tako ali drugače zelo povezan z njim. O tem pripovedujejo tudi zgodbe iz davne preteklosti Istre. Na zahodni istrski obali je eno najbolj slikovitih arheoloških najdišč Sipar. Prvi prebivalci so se na malem polotoku naselili že v pozni antiki, oziroma, v 1. stoletju pred našim štetjem. Bili so ribiči in trgovci. Tudi s škrlatno barvo. O tem pričajo trnki, uteži za mreže, ter ostanki morskih polžev, ki so jih arheologi odkrili v tako rekoč vseh plasteh večstoletne zgodovine mesteca. O življenju z morjem na Sipru pripoveduje razstava Mestnega muzeja Umag, ki jo gosti piranski Pomorski muzej. Za tokratno oddajo si jo je ogledala Lea Širok.

Naša obala s strmimi klifi je kot magnet za ljubitelje kopanja na neokrnjenih obmorskih delih. Najbolj obiskana sta Mesečev zaliv in Debeli rtič. A sta, žal, tudi najbolj nevarna. Dež, sonce, veter in morje klife ves čas preoblikujejo. Krušenje in padanje večjega in manjšega kamenja s strmih pobočij je tam stalnica. Pospešek eroziji dajejo še podnebne spremembe. Naši strokovnjaki so zadnja tri leta sistematično preučevali dogajanje na flišnatih klifih ob naši obali. Njihova dognanja so potrdila, da pod nezaščitenimi klifi ni varega kotička ne za kopanje, ne za sončenje, ne za sprehode.

V laguni Caorle začasno ali stalno prebiva okrog 280 vrst ptic. Med našo plovbo prav od blizu opazujem labode in race. Nekatere se pred našimi radovednimi pogledi skrijejo med travo na sipinah, oziroma polojih. Na enem od teh vranjek razpira krila. In zakaj plujemo po laguni? O tem poročamo v tokratni oddaji.

Modro rakovico smo v našem morju v novejšem obdobju prvič opazili pred petimi leti pri Seči. Od takrat se je znatno razmnožila v celotnem Severnem Jadranu. Ob slovenski obali je prisotna v strunjanski laguni Stjuža, a je nič ne motijo niti zelo slani bazeni Sečoveljskih solin. V Krajinskem parku Strunjan so pravkar zaključili prvo obdobje monitoringa te tujerodne invazivne vrste, ki je potrdil, da so modre rakovice najbolj poselile Stjužo. V lagunah severnojadranske italijanske obale pa je njihova množičnost že pereče vprašanje iskanja rešitev kako jih omejiti. Izjemno prilagodljiva modra rakovica namreč spodriva lokalne vrste rakov in ogroža biodiverziteto ter povzroča veliko škode školjkarjem.

Orada je zelo cenjena okusna morska riba. Po drugi strani pa postaja prava nočna mora školjkarjev. Rada se namreč prehranjuje s školjkami, še posebej klapavicami. V naših školjčiščih je bilo najhuje lani septembra, ko so jih velike jate orad dobesedno opustošile. Je školjčišča sploh mogoče zaščititi pred oradami? Strokovnjaki in školjkarji se strinjajo: povsem ne! Lahko pa škodo omejimo. Letos je zato spet odprt izredni izlov orad na školjčiščih. Školjkarji so prepričani, da je dobra rešitev školjčišča postaviti na bolj odprtem morju. Katere novosti torej prinaša letošnji izlov? So se pogovori za nova školjčišča premaknili z mrtve točke? Pa so orade edine plenilke naših školjčišč? O vsem tem govorimo v tokratni oddaji.

V podvodni svet severnega Jadrana se lahko podamo z ogledom piranskega akvarija, ki letos obeležuje 60 let delovanja. Vse od svojih začetkov je na isti lokaciji, nasproti Pomorskega muzeja, ob notranjem delu piranskega mandrača. V prenovljenih prostorih pritličja nekdanje zgradbe Pomorske in ribiške šole ga je ustanovilo takratno Društvo akvaristov slovenske obale. Akvarij je danes vpet v različne raziskovalne in izobraževalne projekte, v njem pa domuje okrog 140 različnih vrst organizmov. V oddaji nam ga podrobno predstavlja strokovna vodja Manja Rogelja. Med drugim nam je povedala, da je med oradami, meduzami, morskimi konjički in ježki v akvariju začasno tudi morska želva, ki jo bodo po nekajmesečnem okrevanju lahko kmalu vrnili v morje.

Danes so kiti in delfini, ki živijo v Jadranskem morju in Sredozemlju, zavarovani. Vendar smo jih še vse do 60. let prejšnjega stoletja sistematično iztrebljali. Za njihovo pobijanje sta nekdanja Jugoslavija in Italija izplačevali celo denarne nagrade, med drugim izpostavljajo avtorji nove obsežne pregledne študije z naslovom Kiti in delfini v Jadranu, ki je letos izšla v znanstveni reviji Acta Adriatica. Kakšne so posledice tega obdobja, ki je trajalo več kot sto let? Katerim novim grožnjam so izpostavljeni? Zakaj je danes njihovo stanje slabše kot pred desetletji? In zakaj znanstveniki ne dvomijo več, da moramo kite in delfine preučevati kot kulturne skupnosti? Odgovore boste slišali v današnji oddaji, v katero je Lea Širok povabila soavtorja študije dr. Tilna Genova, predavatelja na primorski univerzi in predsednika društva Morigenos.

Slovenski ribiči so razočarani in zaskrbljeni zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zavrnilo vseh 451 pritožb proti Hrvaški zaradi glob za ribolov v Piranskem zalivu. Skupna vsota kazni znaša 3,4 milijona evrov. Bojijo se, da bo Hrvaška začela izterjevati kazni, ki jih sami ne morejo plačati. Zato pričakujejo pomoč države. Če se državi ne dogovorita, poudarjajo, se bodo kazni nadaljevale. Zdaj bodo zato najprej razmislili, ali naj še odhajajo na ribolov v del morja, ki je Sloveniji pripadel po arbitražni razsodbi, a je Hrvaška ne priznava. Odločitev ESČP-ja ni razočarala le ribičev. Nad njo je ogorčena slovenska politika. Strokovnjaki mednarodnega prava pa izpostavljajo njena protislovja.

Človek ni sam povzročil podnebne krize, je pa s svojim delovanjem pritisnil na sprožilec, ki je razmere poslabšal, pravi profesor Korado Korlević, vodja zvezdarne v Višnjanu in ustanovitelj višnjanske astronomske šole. Na podnebne spremembe, pojasnjuje, prav tako vplivajo vesoljsko vreme, oziroma, vpliv Sončeve aktivnosti na geomagnetno polje Zemlje, pa tudi nihanje in vrtenje Zemljine osi. Verjame, da je posledice podnebnih sprememb mogoče ublažiti tudi z geoinženiringom. Ob vsem opozarja, da je v času velikih družbenih sprememb nujno sodelovati, ne pa se pasivno prepustiti potrošniškemu načinu življenja. V novi zvezdarni v Tićanu, nedaleč od Višnjana, ga je obiskala Lea Širok. Rdeča nit pogovora so bile prav podnebne spremembe in spopadanje z njimi.

Tudi koprsko pristanišče postaja vse bolj zeleno. Na strehah skladišč generalnih tovorov so nedavno dokončali gradnjo ene največjih sončnih elektrarn na industrijskih objektih v državi. Po načrtih Luke Koper bodo z vsemi naložbami v sončne elektrarne v prihodnjih šestih letih pristanišču zagotovili več kot četrtino vse električne energije. Poleg tega je v Koper aprila priplula prva tovorna ladja, ki jo poganja utekočinjen zemeljski plin francoskega ladjarja CMA CGM. O zelenih in podnebnih ukrepih koprskega pristanišča podrobneje govorimo v tokratni oddaji.

V tokratni oddaji boste spoznali pomorščakinjo Živo Cankar. Zdaj je že več let zaposlena na Upravi za pomorstvo v Kopru, pred tem pa je na krovu trgovskih čezoceank preplula, tako rekoč, vse oceane. Najprej se je vkrcala kot kadetinja, na koncu je bila prva častnica krova. Desna roka kapitana. Kot pravi, je bila prva pot najdaljša. Na isti ladji je ostala 12 mesecev in 12 dni, se spominja. Živi ostajajo tudi spomini na trenutke, ko se med plovbo zaveš, da si zgolj kapljica v morju.

Tartinijev trg v Piranu je bil predzadnji letošnji aprilski vikend živahno središče soli, solinarjev in zgodovine solinarstva. Razlog za to je bil namreč že 20. Solinarski praznik, na katerem so letos z ozaveščanjem o pomenu varovanja okolja in ekološki naravnananosti tradicionalnih dejavnosti, kakršno je tudi solinarstvo, obeležili še Dan Zemlje, 22. april. Solinarstvo pa je bilo v preteklosti povezano tudi z ribištvom, slednje pa še z mnogimi drugimi dejavnostmi. Tudi o tem govorimo v tokratni oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila dr. Nadjo Terčon iz Pomorskega muzeja. Predstavili bosta namreč ribiško zbirko, ki so je muzej prenovil ob svojem letošnjem 70. jubileju.

Podjetje Sirio bo še naprej redno merilo globino morskega dna na območju koprskega pristanišča, kjer pristajajo vse večje ladje. Zaradi varnosti plovbe mora družba Luka Koper meritve opraviti vsako leto. O tem govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo obiskali tudi Park vojaške zgodovine v Pivki. Tam je namreč potekal trinajsti Podmorniški vikend. Nekdanji podmorničarji so z obiskovalci delili spomine, ogledati pa si je bilo mogoče tudi notranjost našega doslej največjega policijskega čolna, P-111, ki so ga pred dvema letoma pripeljali v muzej in ga trenutno obnavljajo.

Kako so si arhitekti zamislili enotno ureditev obalne promenade med Koprom in Izolo, ki bi obenem ohranila njene naravne in kulturne danosti? Kaj so morali upoštevati pri načrtovanju? Kako preprečiti komercializacijo tega dela obale in ga ohraniti javnega? Kdaj bi koprska in izolska občina lahko dejansko začeli z urejanjem, za katerega računata tudi na državna sredstva? Odgovore smo poiskali v tokratni oddaji, v kateri podrobneje predstavljamo zmagovalno idejno zasnovo ljubljanskega Landstudia 015.

Raziskovanje morja je na globalni ravni dobilo pospešek v 19. stoletju z odpravo britanske vojne dvojambornice Challenger. Zametke slovenske ustanove za morske raziskave smo po drugi svetovni vojni dobili v Kopru. A so bili naši raziskovalci dejavni že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Sodelovali so na odpravah in na morski raziskovalni postaji v Trstu. Kdo so bili ti pionirji in kateri so mejniki raziskovanja morja pri nas? O tem pišeta dr. Alenka Malej in upokojeni profesor Jadran Faganeli v preglednem prispevku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ob predstavitvi prenovljenega Zbornika v Kopru, ki je pri Slovenski matici znova izšel po več kot 20-letnem premoru, je Lea Širok avtorja tudi povabila v oddajo.

Tudi v našem morju začenjamo preučevati možnosti za razvoj bolj trajnostne marikulture. To bo omogočila Morska oaza Piran, prva tovrstna podvodna struktura, ki je na območju školjčišč in ribogojnice v Seči, ki je že postavljena na globini 12 metrov. Petnadstropna betonska struktura je namreč pionirski projekt uvajanja večtrofične akvakulture. Gre za bolj naraven način pridelovanja morske hrane od zdajšnjega monokulturnega ribogojstva, saj na enem mestu gojijo več vrst organizmov, od rib do školjk in rastlin. Kot poudarjajo v Zavodu Yousee, se njihovo delo zdaj šele začenja. Prvi organizmi bodo novo trdno bivališče na muljastem dnu po pričakovanjih naselili zelo hitro. Kateri bodo, in kakšen bo širši vpliv podvodne umetne strukture, bo pokazal čas. Pri prvem tovrstnem opazovanju v našem morju, ki bo lahko večplastno, bo sodelovala Morska biološka postaja NIB Piran. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov ob slovenskem Dnevu pomorstva, obeležujemo ga 7. marca, ki jih podrobneje predstavlja Lea Širok.

Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.

Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo istemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki najbolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Slovenka je v družbi treh deklet preveslala Atlantik. Ana Žigić, ki je po očetovi strani Slovenka, je tako prva naša državljanka, ki ji je uspela najtežja veslaška preizkušnja na svetu. Podobno pot je pred 12 leti opravil Marin Medak s še tremi sopotniki v 45 dneh, a dekleta so bila hitrejša, saj so potrebovala le 39 dni, 12 ur in 25 minut. O razburljivi avanturi, težkih pripravah in spogledovanju z Atlantikom je Ana spregovorila v tokratni oddaji. Urši Mravlje je povedala tudi, kaj je bilo najtežje in katera je bila njena prva misel, ko se je težka veslaška pot končala.

Koper je eno naših najstarejših mest. Letos praznuje 1500 let nastanka. Vse do dvajsetega stoletja je bil otok. Poseljen je bil že v predrimskem obdoju. Geostrateška obmorska lega v širšem prostoru severnega Jadrana, pomorska plovba in trgovina so ključi njegovega razvoja. Zaznamovale so ga številne menjave oblasti, obdobja gospodarskega in kulturnega razcveta ter usihanja. Menjaval je tudi imena: Aegida, Capris, Justinopolis, Caput Histrie, Capodistria ali Koper. Nekaj mejnikov razgibane zgodovine Kopra kot otoka, obmorskega mesta in pristanišča nam bo predstavil zgodovinar dr. Salvator Žitko. V oddajo Morje in mi ga je povabila Lea Širok.

Bi Portorož znova lahko postal središče zgolj petičnega turizma? Ta scenarij je malo verjeten. A tudi množični turizem ni prava pot, opozarjajo strokovnjaki. Dejstvo je, da je Portorož zaspal in nujno rabi nov razvojni trenutek. Kako pomemben je pri tem estetsko usklajen videz destinacije? Ali urejene kolesarske steze, plaže? Kaj pa ponudba gostincev, zdaj preplavljena s hitro hrano in turističnimi meniji. Kaj pogrešajo Portorožani? Kakšno strategijo načrtujejo pristojni? In katere so najbolj šibke točke turizma slovenske Istre na poti v trajnostno preobrazbo? Nekaj odgovorov je poiskala Lea Širok.

Škver v Seči je še edina obrtna ladjedelnica Severnega Jadrana, kjer na tradicionalen način popravljajo in gradijo manjše lesene barke. Mala ladjedelnica ob izlivu Jernejevega kanala v morje, ima dolgo in pisano zgodovino. Od leta 2004 je zaščitena kot kulturna dediščina. V njej se je ohranilo nekaj orodij celo iz 19. stoletja, medtem ko je elektriko dobila šele v drugi polovici 20. stoletja. Že več desetletij v njej deluje in ohranja tradicionalno ladjedelstvo Društvo ljubiteljev lesenih bark Bracera. Težava pa je, da za to nima urejene pravne podlage. Več o pomenu škvera, njegovi zgodovini in zahtevah piranske občine po ustrezni ureditvi razmerij pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Pozanimali smo se še, zakaj je območje Rta Seča tudi arheološko najdišče.

Za tovorne ladje z Daljnega Vzhoda je krajša pot v Sredozemlje in Evropo skozi Sueški prekop vse bolj nevarna. Od sredine novembra so namreč vse pogostejša tarča brezpilotnih in raketnih napadov. Izvaja jih jemensko uporniško gibanje hutijevcev v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi, kjer že več kot tri mesece poteka neusmiljena izraelska povračilna ofenziva. Ladjarji se zato odločajo za daljšo, a varnejšo pot okrog afriškega polotoka. Zamik pri dostavi tovora zaznavajo tudi v koprskem pristanišču, cene voznin so zrastle za 300 odstotkov. Več o trenutnem dogajanju v mednarodnem pomorskem prometu govorimo v današnji oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila strokovnjaka za logistiko Igorja Jakomina.

Portorož je kot pomembno letoviško središče zaživel v času Avstro-Ogrske. Leta 1897 je uradno postal zdraviliški kraj. Kmalu se je povečalo povpraševanje po nastanitvah. Gradnja vil, hotelov in drugih turističnih objektov je postala nepogrešljiv del razvoja kraja. Skozi čas so vile doživljaje preobrazbe, lastniki so spreminjali njihovo namembnost ali jih celo rušili. Njihove zgodbe se ohranjajo v arhitekturnih načrtih, ki so trenutno na ogled na razstavi piranske enote Pokrajinskega arhiva Koper z naslovom Vile kot arhitekturna dediščina turističnega razcveta Portoroža. Nekaj zgodb v oddaji predstavlja Lea Širok.

Tokrat vas bomo popeljali v svet ribiča Mirča. Njegova življenjska zgodba ni bila enostavna. Nasprotno. Na kopnem je doživel številne pretrese in razočaranja. Morje pa je bilo zanj vseskozi oaza miru in svobode. Ribičevo življenje je scenarist, snemalec in režiser Remigio Grižonič zajel v dveh dokumentarnih filmih, ki pred gledalca razgrneta življenje ribiča Mirča, ki je danes našel svojo srečo na morju. Uspel si je kupiti barko in si tako izpolnil svojo največjo željo. Z avtorjem filmov se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.

Podnebne spremembe in čezmerni turizem narekujejo učinkovito in dejavno varovanje zaščitenih območij. V Krajinskem parku Strunjan so v zadnjem letu in pol vložili slabega pol milijona evrov, s katerimi so izboljšali stanje občutljivega ekosistema in oživili del kulturne krajine. Uravnali so dotok vode v morski laguni Stjuža, ki ga je dvig morske gladine spravil iz ravnovesja. Pot med Belvederjem in Belimi skalami so obogatili z obnovljeno kažeto v tradicionalni suhozidni gradnji. Obenem hitijo s pripravo strokovnih podlag za širitev zavarovanega območja. Načrte za soočanje z izzivi podnebne krize in za zmanjševanje pritiska množičnega turizma v tokratni oddaji Morje in mi predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana.

Za nas, prebivalce Jadrana, so imena vetrov, kot so burja, maestral, lebič nekaj povsem običajnega. Vendar je to posebnost Sredozemlja. Na severu Evrope ima namreč veter ime le po smeri, od koder piha. Tradicija v Sredozemlju izvira iz antike, ko so vetrovi bili poosebljeni v bogove, z vsemi človeškimi lastnostmi vred. Ohranjala se je med prebivalci sredozemskih obal, a tudi v književnosti. K razmišljanju o vetrovih skozi pesniške verze starih mojstrov, od Vergila do Danteja, Petrarke in Ariosta nas vabi knjižica Vetrovi na Jadranu. Podpisujeta jo Bojan Bujić in Mira Ličen. V tokratni oddaji pa jo predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila še jadralca, olimpionika in pesnika Karla Hmeljaka ter raziskovalca tradicionalnega pomorstva Slobodana Simiča Simeta.

Kako ohraniti izjemno dediščino našega solinarstva in kulturno krajino, ki si jo v opuščenem delu Sečoveljskih solin, Fontaniggiah, nezadržno prisvaja narava? Prvi korak bi lahko bila obnova solinarskih hišk, ki bi jim zagotovila trajnostno oskrbo s pitno vodo in električno energijo. Nekaj idejnih rešitev so zasnovali študenti Fakultete za pomorstvo in promet ter še štirih fakultet ljubljanske univerze. Prav bodo prišle tudi Pomorskemu muzeju. Na eno od hiš Muzeja solinarstva namerava postaviti streho s fotovoltaičnimi strešniki, prvo tovrstno pri nas. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine ob vsem izpostavljajo, da lahko propadajočo dediščino solin, reši le oživitev solinarske dejavnosti.

Sredozemske države bodo s prihodnjim letom začele zmanjševati onesnaženje s plastiko. Leta 2025 bo celotno Sredozemlje omejilo izpuste žveplovega dioksida iz pomorskega prometa. Prav tako bodo omejili pozidave v stometrskem priobalnem pasu. Čez sedem let bo zaščitena tretjina morskih območij, kar je pomembno za zaustavitev zaskrbljujočega upadanja biotske pestrosti. Po načelu od izvira do morja bo Sredozemlje, vključno s Podonavjem, celovito upravljalo z vodami. V odločanju o prilagajanju podnebni krizi in trajnostnemu razvoju regije bodo aktivno sodelovali mladi. To so zaveze, ki so jih države pogodbenice Barcelonske konvencije sprejele na 23. zasedanju zasedanju v Portorožu, ki se je letos odvijalo med 5.in 8.decembrom, in bodo usmerjale delo predsedovanja Slovenije v letih 2024 in 2025. Več o zasedanju, katerega glavni poudarek je bil - od dogovorov k dejanjem, pa v tokratni oddaji.

Zakaj se dogaja, da ponekod v Sredozemlju morje dobesedno pospešeno požira dele obal? In kdo lahko vpliva na spremembe, ki naj prebivalcem Sredozemlja zagotovijo zeleno in na podnebno krizo odporno prihodnost? Odgovor na ta in še mnoga druga pereča vprašanja iščejo znanstveniki, naravovarstveniki in odločevalci iz 14 držav in 69 ustanov severnega Sredozemlja. Na srečanju v Piranu, ki ga je nedavno gostila Morska biološka postaja NIB, se je z nekaterimi znanstvenicami in predstavniki izobraževalnih ustanov pogovarjala Lea Širok.

Delfin Morigenos, njegovo ime pomeni "rojen v morju", je bil prvič opažen v slovenskem morju pred dvajsetimi leti. Popisali so ga raziskovalci istoimenskega društva, ki od ustanovitve izvaja več projektov na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter varstva morskega okolja. To so teme, ki jih ob sodelovanju s šolami prinašajo med učence in dijake, za katere prihodnje leto v prostorih Centra delfinov v Piranu načrtujejo Morigenos akademijo. V ospredju srečanj med mladimi bodo raziskovanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in umetna inteligenca, boste slišali v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Lotrič.

Praznina in odprtost morja sta pomembni kakovosti obalne promenade med Koprom in Izolo. Na tem odseku imamo tudi naš edini travnik pozejdonke. Tu sta še stoletni drevored pinij in arheološko območje Viližan. To so edinstvene naravne danosti in kulturne vrednote naše obale. Še pred šestimi leti je bila nekdanja regionalna cesta polna vozil, danes so na njej rekreativci, kolesarji, sprehajalci, poleti tudi kopalci. Na dveh točkah imajo na voljo sanitarije, tuše, klopi, urejene dostope do morja. Kljub temu nameravata sosednji občini ta 3 in pol kilometre dolg odsek še naprej urejati. Kaj bosta morali pri tem upoštevati in za katere naravovarstvene pogoje ne sme biti nobenih morebitnih obvozov, pa v tokratni oddaji preverja Lea Širok.

Slovenski pomorščaki so daljni Kitajsko in Japonsko lahko spoznavali že v drugi polovici 19. stoletja. Večinoma kot pripadniki avstro-ogrske vojne mornarice, v kateri so služili vse do konca prve svetovne vojne leta 1918. Iz oddaljenih in, prebivalcem takratnega slovenskega etničnega prostora, tako rekoč neznanih dežel in kultur Vzhodne Azije so prinašali spominke zase, za svoje sorodnike in tudi za prodajo. Zgodbe teh predmetov so večplastne, njihove pripovedi pa odstira razstava Kanček Daljnega Vzhoda v Pomorskem muzeju v Piranu, ki jo Lea Širok predstavlja v oddaji.

Prvi poskus svetovnega atlasa je pred petsto leti nastal v Izoli. V začetku 16. stoletja ga je izdelal Benečan Pietro Coppo, humanist, kartograf in takrat ugledni meščan Izole. Na zemljevid njemu znanega sveta je že vrisal tudi novi svet, Ameriko, do katere je Krištof Kolumb priplul leta 1492. Prav tako je prvi zemljevid dobila Istra, na katerem je med drugim lepo vidno, da sta bila Koper in Izola takrat še otoški mesti. Ta izjemen dokument, z imenom Piranski kodeks Pietra Coppa, hrani piranski pomorski muzej, do 3. decembra pa si ga zdaj lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije, na razstavi desetih najbolj pomembnih dokumentov naše države, uvrščenih na nacionalno UNESCO listo Spomin Slovenije. Več o Pietru Coppu, njegovem delu in času, v katerem je Piranski kodeks nastal, pa v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

S prakse po Severnem morju se je nedavno vrnila skupina bodočih pomorščakinj in pomorščakov, ki obiskujejo 2. in 3. letnik programa plovbni tehnik srednje pomorske šole v Portorožu. Spremljal jih je učitelj strokovnih predmetov Goran Topič. Dva tedna so na tradicionalni dvojambornici Catherina kot posadka kapitana Wessla urili veščine plovbe z jadri in motorjem. Opravljali so tudi vsa ostala dela: od čiščenja palube do pospravljanja notranjih prostorov ladje in pomoči v kuhinji. Nekaj časa je bilo tudi za bolj sproščen obisk pristaniških mest, kjer so se privezali. Več pa so nam povedali v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Dobre pomorščake je reba iskati v hribih, torej v zaledju, je zgolj ena od misli dr. Miroslava Pahorja, utemeljitelja zgodovine slovenskega pomorstva, naše pomorske identitete in pomorske muzeologije pri nas. Bil je prvi ravnatelj Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran, ki ga je tudi zasnoval. V njegovo središče pa ni postavil ladje, temveč človeka-pomorščaka. O njegovem obširnem delu priča pravkar izdana monografija v dveh zvezkih, z naslovoma Vse potijo vodijo na morje in Morje je vedelo - zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini. Nastala je v sodelovanju Univerze na Primorskem in Pomorskega muzeja. Več o Miroslavu Pahorju, izjemnem raziskovalcu naše pomorske zgodovine in življenja ljudi, povezanih z morjem, pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

Beton je glavni gradbeni material tudi v morju. Več kot sedemdeset odstotkov pristanišč, protipoplavnih zaščit, obal in druge morske infrastrukture po vsem svetu je zgrajenih prav iz betona. Vendar je morskemu okolju škodljiv. Njegove gladke površine preprečujejo vnovično naselitev lokalnih morskih organizmov in tako siromašijo biotsko raznovrstnost. Neugodna za morsko življenje je tudi ph vrednost betona. So rešitev lahko okolju prijaznejši betoni, ki jih strokovnjaki in podjetja že vrsto let razvijajo, preskušajo in ponekod tudi že uporabljajo? Naravovarstveniki izpostavljajo, da so takšni materiali dobrodošli, še posebej pri nujnih posegih v morje, a je tudi pred uporabo tovrstnih betonov nujno preveriti, kako bi se tako zasnovan material obnesel v posameznem lokalnem morskem okolju.

Mala bela čaplja je naslov nove glasbeno pravljične predstave vsestranske umetnice, lutkarice in pevke, Nike Solce. Mala bela čaplja je kraljica močvirja, prinaša sporočilo o nujnem sodelovanju z naravo, pojasnjuje avtorica. Naključno srečanje s to ptico na ankaranskem slanem travniku ji je znova odprlo pot do globljega stika z naravo, a tudi do novih ustvarjalnih vrenj. Zadnja leta s fotografskim aparatom veliko časa preživi v družbi ptic, predvsem na obali med koprskim pristaniščem in Sveto Katarino v Ankaranu. Pri tem jo zanima prav povezovanje z naravo, pticami, a tudi z morskimi prebivalci. Na španskem otoku Tenerife je letos pela tudi kitom. Več o svojem delu, načrtih in iskanju stikov z naravo, je Lei Širok razkrila v tokratni oddaji.

V naših marinah in mestnih pristaniščih so zadovoljni z letošnjo navtično sezono. Glede na omejene možnosti širjenja pristanišč, v marinah načrtujejo predvsem dvig kakovosti ponudbe in izboljšave infrastrukture. Izpostavljajo pa tudi pomen tesnejšega sodelovanja z lokalno skupnostjo, kar bi povečalo multiplikativne učinke navtičnega turizma. Med mestnimi pristanišči sta piranski in izolski mandrač najbolj priljubljena postanka dnevnih navtičnih turistov, medtem ko je izolska marina z novim pomolom in skupno 800 privezi postala največja slovenska marina. Obiskali smo še škver - ladjedelsko delavnico v Izoli, kjer so ladjedelski mojstri obnovili tradicionalno barko, malo gajeto Lovranski guc. Oddajo sta pripravili Lea Širok in Tjaša Lotrič.

V oddaji Morje in mi boste slišali zaskrbljujoče ugotovitve raziskovalcev Morske biološke postaje Piran, ki spremljajo temperaturo morja. O vročinskem valu na njegovem dnu poročajo. Školjkarji so obupani, klapavic ni več. Ultramaratonskega plavalca Martina Strela smo pospremili na kratkem plavanju, kjer se soplavalcem in ekipo opozarjal na problem mikroplastike v morju. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle

Konce tedna poleti zaznamuje gneča na cestah proti morju, in na morju ni nič drugače. Slovensko morje sploh ni tako majhno, ko je treba v njem koga iskati ali ko je treba preveriti varnost plovbe udeležencev v pomorskem prometu. Za to vsak konec tedna skrbi dežurna posadka Uprave za pomorstvo, ki se ji je pri delu pridružila Tjaša Škamperle.

Slovenski pomorščaki so po svetu cenjeni zaradi svojega znanja in veščin, ki jih pridobijo v času šolanja, ob letošnjem začetku šolskega leta z rekordnim vpisom na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli izpostavlja ravnatelj Borut Butinar. Znanje pa je pomembno tudi pri gradnji tradicionalnih lesenih plovil. Med najzahtevnejšimi tipi istrskega plovila, ki je izginilo že pred pol stoletja, je batana s polkrožno krmo. Gradnjo te neobičajne batane zdaj v svojem 'kletnem škveru' v Piranu zaključuje Slobodan Sime Simič. Več o letošnjem vpisu na srednji pomorski šoli in gradnji batane pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Naš najvidnejši in mednarodno uveljavljeni fotograf Arne Hodalič pogosto sodeluje tudi z arheologi pri dokumentiranju najdb. Letos julija so ga hrvaški arheologi povabili na Mljet, kjer se jim je pridružil pri raziskavah izjemno pomembne najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja. Kot pravi, pri tem delu združuje svoje tri velike ljubezni: do potapljanja, fotografije in zgodovine. Več o vsem pa v tokratni oddaji, v kateri podrobneje osvetljujemo prav njegovo navezanost in povezanost z morjem. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Supanje je eden najhitreje rastočih vodnih športov na svetu. Je zelo priljubljena rekreativna dejavnost. Med veslanjem na deski pa lahko iz morja in drugih voda poberemo tudi odpadke. To že vrsto let počnejo člani društva Naredi nekaj zase, ki ga je zasnoval Izolan dr. Miha Vivoda. In k temu z vrsto akcij spodbujajo vse suparje. V zadnjem času so svoje delovanje nadgradili z državljansko znanostjo. Pri tem sodelujejo z Morsko biološko postajo NIB, medtem ko dr. Vivoda načrtuje še posebno napravo, ki bo vzorčenje onesnaženosti morja omogočila takorekoč vsakemu suparju. O vsem tem, pa tudi o supanju kot športni dejavnosti, govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo preverili še pravila, ki na morju veljajo tudi za suparje. Oddajo je pripravila Lea Širok.

V tokratni oddaji 'Morje in mi' bo z nami Adrijana Viler Kovačič iz Ankarana, ki si je ob upokojitvi želela izpolniti veliko in posebno željo iz otroštva: obkrožiti svet. Januarja letos se je v Genovi vkrcala na eno od MSC-jevih potniških ladij ter v 119 dneh in preplutih 36.000 navtičnih miljah obiskala več kot 30 držav. Kakšen je pogled potnika na delovanje take potniške ladje? Kaj se zgodi, če kdo od potnikov zamudi vmesno vkrcanje? Kako na taki ladji občutiš potres in kakšen je občutek prehoda med oceani v Panami? V dnevnik, ki ga je redno pisala, je zabeležila kar nekaj prelomnih dogodkov in posebnih ljudi. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Podnebna kriza v letošnjem poletju kaže svoj drugi obraz. Namesto suš, pomanjkanja vode, se vrstijo uničujoče super nevihte s poplavami, tornadi, požari in točo. V Sloveniji se s poplavami na skoraj dveh tretjinah ozemlja soočamo z največjo naravno nesrečo v samostojni državi. Na globalni ravni je bil julij najtoplejši mesec v zgodovini meritev. Številna območja svetovnih oceanov je zajel morski vročinski val. Severni Atlantik in Sredozemsko morje sta v zadnjih nekaj mesecih doživela rekordne temperature. Tudi v Tržaškem zalivu se je morje segrelo na več kot 30 stopinj. Kot je na osnovi znanstvenih dognanj opozoril generalni sekretar združenih narodov Antonio Guterres, smo vstopili v dobo globalnega vrenja. V tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok, več o morskih vročinskih valovih in njihovih posledicah za življenje v morju.

Okrog tri tisoč petsto bodočih morjeplovk in morjeplovcev vsako leto opravi izpit za voditelja čolna. Številni se na preizkus znanja pripravljajo na sicer neobveznih tečajih. Izbira ponudnikov je velika, a nekatere bolj kot kakovostno izobraževanje bodočih morjeplovcev vodi žeja po zaslužku. Nizka kakovost tečajev postaja vse večji problem, opozarjajo pomorski strokovnjaki in pomorščaki. Zato bi izvajanje usposabljanj za voditelja čolna, ki je od leta 2009 prepuščeno prostemu trgu, morali spet zakonsko urediti, poudarjajo. V ta namen so pripravili predlog sprememb, ki bi lahko bil osnova za oblikovanje ustreznih rešitev. Več pa v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri boste prav tako slišali, da bo Uprava za pomorstvo jeseni začela izdajati nova izpitna dokazila za voditelja čolna, s katerimi bodo preprečili ponarejanje teh dokumentov. Kot pojasnjujejo, jih vsako leto nekaj zaznajo med rednimi pregledi. Oddajo je pripravila Lea Širok.

V Naravni rezervat ob izlivu Soče se je nedavno vrnila vidra, ki je v 60. letih prejšjega stoletja takorekoč izginila iz sosednje Furlanije. Pred dvema desetletjema se je proti morju začela širiti tako iz okolice Trbiža, kot iz Slovenije, pojasnjujejo v Naravnem rezervatu. Kot pravijo, je tudi to znak dobrih praks za zaščito in ohranjanje biodiverzitete, ki jih znatno podpira Evropska unija. Zavarovana in druga območja od italijanske Chiogge do skrajnega konca slovenske obale zdaj sodelujejo v čezmejnem evropskem projektu Posedione, ali Pozejdon. Strokovnjaki z obeh strani meje bodo skupaj preverjali, kako ohraniti in izboljšati pestrost življenja, ki ga ogrožata tako pritisk obiskovalcev, kot podnebne spremembe. Kaj konkretnega bo Pozejdon prinesel Severnemu Jadranu v prihodnjih treh letih pa je za tokratno oddajo preverila Lea Širok.

Ladijski turizem znova pluje s polnimi jadri. Tudi Kopru se letos obeta rekordna sezona. Po covidnem zatišju je povpraševanje po križarjenjih spet veliko, vedno večje pa so tudi ladje, ki prevažajo potnike. Več o tem v tokratni oddaji, v kateri vas vabimo še v Naravni morski rezervat Miramar v Tržaškem zalivu, ki letos praznuje pol stoletja. Oddajo so pripravile Nataša Ugrin Tomšič, Špela Lenardič in Lea Širok.

Poletje, morje, brezdelje. Po drugi strani pa tudi supanje, surfanje, plavanje, kolesarjenje, tek. Za novodobne turiste ni več dovolj le pogled na morje, želijo si doživetij, uživanja v naravi in možnosti rekreacije, poudarjajo v Resortu Adria Ankaran, ki je letos prejel nagrado evropskega združenja ACSI kot najbolj športno naravnan kamp v Sloveniji. Kot istrsko športno središče se vse bolj uveljavlja Koper. Za poletni živžav v mestu je zadnji teden poskrbelo več kot 2500 mladih rokometašev Eurofesta iz vse Evrope in Azije. Kaj pa domačini? Kako doživljajo življenje v mestih, kjer se prebivalstvo poleti večkratno poveča? O vsem tem, pa tudi o novostih na portoroški plaži in koprskem obmorskem parku, kjer je po novem tudi velika plaža za pse, govorimo v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

V mestnih jedrih Kopra, Izole in Pirana bo v letošnji sezoni manj gneče zaradi motornih vozil in več prostora za bolj brezskrbno in predvsem varno uživanje poletnih dni tako za domačine kot za turiste. Vsa tri mesta namreč umirjajo promet z omejevanjem motornega prometa. Po drugi strani pa je z redno potniško linijo od Ankarana do Pirana znova mogoče potovati tudi po morju. Prav iz Pirana je s hidrogliserjem italijanske družbe LibertyLines v času sezone že 14 let vzpostavljena redna morska povezava s Trstom, Rovinjem in Porečem. Več pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

Ohranjanje oceanov za prihodnost, ki si jo želimo je bila osrednja tema mednarodne poletne šole ClimeEco8 za mlade raziskovalce v Kopru. Z globalno raziskovalno mrežo IMBer, ki se osredotoča na trajnost oceanov, jo je soorganiziralo koprsko Znanstveno raziskovalno središče. Predavanja in delavnice za okrog 50 mladih raziskovalcev z vseh koncev sveta je vodila interdisciplinarna skupina uveljavljenih znanstvenikov, ki preučujejo morje z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Prav pridobivanje veščin pri celovitem povezovanju znanstvenih dognanj in njihovo posredovanje odločevalcem ter širši javnosti, je bil eden od ciljev šole. Ob tem pa seveda izmenjati in pridobiti tudi najnovejša spoznanja, povezana z morskimi ekosistemi. Šolo, ki se je odvijala med 19. in 24. junijem, je v prostorih Humanističnega centra ZRS v Kopru obiskala Lea Širok.

Kje v Sloveniji lahko lastnik zakonito odloži svoj odrabljen čoln iz kompozita in steklenih vlaken? Trenuten ogovor je: nikjer. Na lastne stroške ga mora odpeljati v tujino, v katero od pooblaščenih podjetij za razgradnjo. Kar ni poceni. Podobne razmere so tudi drugod po Evropi. Zato odrabljeni čolni brez znanega lastnika svojo pot prepogosto zaključijo v naravi. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili v Beneško laguno. Po nekaterih ocenah je namreč v njej zapuščenih več sto ali celo do dva tisoč odrabljenih čolnov. Imenujejo jih ghost boats ali plovila duhov. V neprofitni organizaciji Venice lagoon plastic free pa so se odločili, da zavihajo rokave, odstranijo plovila in zanje najdejo rešitev, ki podpira krožno gospodarstvo, kar pri ravnanju s temi odpadki podpira tudi Evropska komisija.

V Piranu je zaživel multimedijski Center o delfinih. Društvu Morigenos se je tako po dolgih letih prizadevanj uresničila želja o izobraževalno-raziskovalnem središču o delfinih, ki živijo v slovenskem morju in okoliških vodah. Center je dejansko stična točka med znanostjo in javnostjo, saj omogoča tako raziskovanje kot poljudno širjenje znanj o delfinih in celotnem morskem okolju ter opozarja na pomen znanosti pri njegovem ohranjanju.

Časi se spreminjajo. Tudi za oceane, bi lahko povzeli letošnje geslo Združenih narodov ob prihajajočem svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Po skoraj dveh desetletjih trdih pogajanj je bil namreč v začetku marca dosežen zgodovinski sporazum. Podpisnice so se dogovorile, da bodo do leta 2030 zaščitile tretjino odprtih morij. O pomenu zaščite morij, ki pripadajo vsemu človeštvu, smo se pogovarjali z Robertom Turkom, okoljevarstvenikom in predsednikom strokovne skupine za posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje. Slišali boste tudi, zakaj je spomladi obiskal znamenito zaščiteno morsko območje Portofino v Italiji.

V oddaji se tokrat odpravljamo v Albanijo, kjer je bil marca ustanovljen Narodni park divje reke Vjosa. Gre za zadnjo veliko neokrnjeno reko v Evropi, ki je v celoti zaščitena. Sprva so na njej načrtovali gradnjo hidroelektrarn, vendar so se zdaj odločili za trajnostni razvoj in ohranjanje narave. Prvi narodni park divje reke v Evropi je plod sodelovanja med albansko vlado, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi in mednarodnimi strokovnjaki, vključno z dr. Andrejem Sovincem, ki že vrsto let v različnih državah svetuje pri projektih za varstvo narave. Povabili smo ga, da nam podrobneje predstavi izjemen naravni park Vjose, ki bo lokalnim prebivalcem, med drugim, dal možnost razvoja zelenega turizma.

V oddaji tokrat predstavljamo izjemno odprava na Antarktiko. Tržaški kapitan Franco Sedmak je na svojo prvo odpravo na belo celino odplul že leta 2005. Večnemu pustolovcu je sodelovanje s tržaškim Inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko pisano na kožo. Raziskovalce je najprej vozil na krovu Explore, od leta 2019 pa je kapitan edinega italijanskega ledolomilca Laura Bassi opremljenega za raziskovanje polarnih morij. Na letošnji odpravi je s svojo drznostjo poskrbel še za prepoznavnost italijanskega raziskovalnega programa na Antarktiki. Konec januarja je zaplul do najjužnejše točke, ki jo je do sedaj dosegla kakšna posadka. Dosežen rekord je odmeval v svetovnih medijih. Ledolomilec je zdaj že varno privezan v Žavljah, Špela Lenardič pa je Franka Sedmaka obiskala na krovu.

Na poti med Trstom in Genovo se je nedavno v Kopru ustavila jadrnica s posebnim sporočilom. Jadrnica New Zeland Endevour, letnik 1992, ima sicer bogato tekmovalno preteklost, med drugim je bila zmagovalka šeste jadralne tekme okrog sveta, danes poznane kot The Ocean Race. Pred nekaj leti so ji ob predelavi vdahnili nov pomen. Prilagojena je namreč plovbi za osebe s posebnimi potrebami. To izjemno jadrnico in njeno ekipo prostovoljcev na krovu iz videmskega društva FAI Sport predstavljamo v tokratni oddaji. Pogledali smo tudi v Piranski zaliv, kjer se bo čez nekaj dni zasidrala prva izmed šestnajstih letošnjih potniških ladij. V turističnem gospodarstvu menijo, da je to velik potencial za destinacijo, v društvu Morigenos pa opozarjajo na večji podvodni hrup. Tokratno oddajo sta pripravili Tjaša Lotrič in Škamperle.

Kako bo ladijski promet prispeval k uresničevanju cilja Evropske unije, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna? V katere smeri se razvijajo ladijski pogoni na alternativna goriva? Zakaj so električni ladijski motorji primerni predvsem za priobalno plovbo? Kakšne težave trenutno predstavlja pogon na vodik? Kaj pa veter, se morda vračajo tovorne jadrnice? Ali pa bodo trgovske ladje škodljive izpuste omejevale s souporabo različnih čistejših virov energije? In kako zeleni prehod v ladijskem prometu spodbujata mednarodna in evropska zakonodaja? O vsem tem, pa tudi o prvem okoljskem poročilu o pomorskem prometu na območju Evropske unije, govorimo v tokratni oddaji Morje in mi. Nastala je s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Monografija 'Triglav po svetovnih morjih: Splošna plovba in njena flota skozi čas' avtorja Jožeta Utenkarja nas popelje v bogato zgodovino slovenskega pomorstva. V čas, ko so pomorščaki s ponosom, veseljem in z veliko predanostjo podjetju širili dober glas o Splošni plovbi po vsem svetu. V svojem delu je avtor podrobno popisal vse ladje našega ladjarja, ki jih je bilo skupno več kot sto, in zbral več kot 300 njihovih fotografij. Monografijo je nedavno predstavil v informacijskem centru piranskega Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu. Več o knjigi, za katero je gradivo zbiral dobrih 15 let, pa tudi o svoji poklicni poti, zavezani pomorstvu, je avtor povedal v tokratni oddaji.

V Sloveniji, kljub nenehnim pritiskom, dostop do morja ostaja prost. Je javno dobro. A se prav tako vedno znova pojavljajo poskusi omejevanja tega dostopa, oziroma, želje po privatizaciji priobalnega pasu. Ti poskusi se skrivajo pod pretvezo vrste razlogov, zakaj bi moral biti sprehajalcem onemogočen dostop do določenega odseka ob morju, ali morda do plaže. Kot pravi Borut Jerman iz koprske Pine, ki je leta 2018 organizirala odmevno akcijo prvega skupnostnega načrtovanja Narišimo Obalo, to svobodo, da se ob morju prosto sprehajamo, jemljemo preveč samoumevno in ni nujno, da bo vedno tako. Zato se moramo kot družba vedno znova dejavno upreti poskusom omejevanja dostopa do morja ali privatizacije plaž. Kaj pomeni popuščanje apetitom po prisvajanju priobalnega pasu, in torej, plaž, lahko vidimo že v sosednji Italiji. Več pa v tokratni oddaji.

Srednja gladina morja ob slovenski obali je višja za dobro desetino metra od tiste izpred nekaj desetletij. Posledice so že vidne na naravnih odsekih obale, predvsem pa v podnebno najbolj ranljivem Piranu. Do konca stoletja bomo za njegovo zaščito pred visokimi plimami morali vložiti 100 milijonov evrov, ocenjujejo strokovnjaki in pozivajo k hitrejšemu ukrepanju. Več o vsem v današnji oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali še, da je slovenska obala po zadnjih opravljenih meritvah iz leta 2009 za skoraj sedem kilometrov daljša od najpogosteje uporabljene dolžine 46,6 kilometrov.

V današnji oddaji Morje in mi boste slišali, da je legendarni vlačilec piranskih solin po drugi svetovni vojni imel ime Dragonja. V času žetve so nanj privezali več maon, delovnih bark brez pogona, polnih soli, ki jih je kapitan vlačilca Giorgio Petronio odpeljal do skladišč soli. Do druge svetovne vojne pa so solinarji sol prevažali s tradicionalnimi jadrnicami. Ko je bila žetev obilna, je bilo tako vzdolž današnje slovenske obale videti vrvež barvitih jader. To je bila prava 'barcolana', ki je trajala vse poletje, v svojem delu Solinska plovila izpostavlja neutrudni raziskovalec pomorske dediščine, Pirančan Slobodan Simič Sime. Več o monografiji in nenadomestljivi vlogi bark v solinah nam bo povedal v oddaji. Nekaj spominov o kapitanu Petroniu pa bo dodal njegov sin Ferruccio.

Letošnji nacionalni Dan pomorstva, 7. marec, je prinesel slavnostno rezanje traku na novem delu pomola pomorskih šol v Portorožu. Tam je namreč postavljen poligon za usposobljanje in reševanje na morju, ki je pogoj za izobraževanje pomorščakov po evropskih standardih. Naložba je pravi razvojni korak za slovensko pomorstvo, pravijo strokovnjaki z različnih področij pomorstva. Država bo še krepila varnost na morju, tudi v sodelovanju z jadranskimi državami. Slovenska pomorska dejavnost bo vse bolj zelena. Temam letošnjega nacionalnega Dneva pomorstva namenjamo tokratno oddajo.

V oddaji Morje in mi smo se tokrat posvetili športnemu ribolovu trnkarjenju. Koprska sekcija pri Športnem potapljaškem in ribiškem društvu Potapljači Luke Koper na tekmovanjih dosega izvrstne rezultate. Med njimi je tudi Vinko Mojškerc, ki se ponaša s številnimi naslovi in danes trenira mlade v domačem klubu in je kapetan slovenske reprezentance U21 pri Zvezi za športni ribolov. Oddajo je pripravila Vesna Potočar Godnič, brala Janja Lešnik.

Podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje ima za seboj več kot 1300 potopov v vseh oceanih in morjih šestih kontinentov. Razstavlja doma in v tujini in je dobitnik mednarodnih nagrad za podvodno fotografijo. Zadnja leta se je s hrvaškimi podvodnimi arheologi pogosto odpravil na najdišča v Jadranu, kjer je dokumentiral njihovo delo. Kratke filme, z naslovom Potopljene skrivnosti, je premierno predstavil v informacijskem centru Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu. Ob tej priložnosti ga je Lea Širok povabila pred mikrofon. V oddaji lahko več izveste tudi o tem, da v Akvariju Piran prvič pričakujejo naraščaj moškatne hobotnice.

Med Izolo in Koprom je med drugo svetovno vojno potonila takrat največja in najhitrejša italijanska čezoceanska potniška ladja Rex. Bila je le pol metra krajša od slavnega Titanika, imela je kar dvanajst nadstropij in je lahko sprejela več kot 2000 potnikov. Splovili so jo tridesetih letih v ladjedelnici pri Genovi v obdobju fašističnega režima, ko je veljala za biser tehnološke in inženirske odličnosti. Leta 1944 so Rex obstreljevala zavezniška letala in ladja se je delno potopila približno 200 m od obale. Rexova zgodba je zapletena in večplastna, pod morsko gladino pa so ostali jeklo, mit in zgodovina potopljene epopeje so zapisali avtorji monografije o Rexu, ki je nastala pod okriljem Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" iz Pirana.

Mesojede morske spužve, volnate rakovice, inteligentne hobotnice, rak strelec, ribe gnezdilke, morski torpedo, nasedli kit v Sečoveljskih solinah, bodičasta Afrodita. Čeprav je na prvi pogled slišati, kot da smo se potopili v svet filma Avatar režiserja Jamesa Camerona, to niso izmišljeni prebivalci morja. Številne zanimivosti o omenjenih, in še mnogih drugih morskih organizmih, je v svojem zadnjem delu Podobe iz modrine nanizal dr. Lovrenc Lipej, eden naših najbolj prepoznavnih morskih biologov. Sam že vrsto let skrbi za širjenje znanj o pestrosti življenja in pomenu ohranjanja ekosistema našega morja. Redno namreč objavlja članke v časopisih, revijah in sodeluje v radijskih in televizijskih oddajah. V Podobe iz modrine je posejal tudi številne iskrice humorja. Kot je v uvodu zapisala vodja Morske biološke postaje NIB dr. Patricija Mozetič, gre za nenavadno delo, ki je redkost v slovenski naravoslovni literaturi. Podrobneje nam ga dr. Lipej predstavlja v tokratni oddaji.

Ob čolnarni pomorske šole v Portorožu je že skoraj nared prvi poligon za usposabljanje in reševanje na morju. Že dolgoletna so prizadevanja za njegovo postavitev, saj se bodo lahko na njem usposabljali tako dijaki kot študentje in pomorščaki, ki morajo ta znanja redno obnavljati. Doslej so se namreč lahko usposabljali le v tujini. Gre za pomembno pridobitev poudarjajo tako na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran ter na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer čakajo še na uporabno dovoljenje. V tokratni oddaji pa tudi o načrtih in novostih, ki zadevajo izobraževalne programe ter izkušnjah dijakov zaključnih letnikov pomorske smeri.

Ladjedelnica Fincantieri v Tržiču je danes ena največjih ladjedelnic za gradnjo turističnih potniških ladij na svetu. Njena zgodovina je posejana z vzponi in padci, predvsem pa z vztrajnostjo in inovativnostjo. Ko ni bilo dovolj naročil za ladje, denimo, so gradili podmornice, izdelovali vlake, lesene hidroplane, ki so redno leteli tudi do Portoroža. Ladjedelnica povezuje življenja delavcev s širšega, tudi čezmejnega območja. Tržič prav zaradi nje ostaja multikulturno mesto. Nastanek in hiter vzpon ladjedelnice pa sta vezana na družino vizionarskih podjetnikov Cosulich, ki se je v začetku 20. stoletja iz Lošinja preselila v Trst. Zgodbo ladjedelnice s sodobnimi prijemi pripoveduje Muzej ladjedelstva MuCa. Obiskala ga je Lea Širok, več pa je povedala v tokratni oddaji.

Pred 129 leti je prav nekje sredi januarja iz Rakitne v Trst prispel ogromen, rekordnih, 64 metrov, dolg jambor. Pred ladjedelnico Svetega Marka je to »leseno pošast«, kot so ga poimenovali, pričakala množica Tržačanov. Še nikoli niso videli tako dolgega debla. Jambor je za svojo trgovsko jadrnico naročil takrat eden najbolj premožnih slovenskih ladjarjev v Trstu, Henrik Angel Jazbec. Pristaniško mesto je doživljajo gospodarski razcvet, ki so ga bili deležni tudi Slovenci. Predvsem v pomorstvu in ladjedelstvu, poudarja Franco Cossutta, inženir ladjedelstva, neutrudni promotor slovenske pomorske dediščine in soustanovitelj Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu. V oddajo ga je povabila Lea Širok.

Naš nekdanji ladjar, Splošna plovba, je bil tudi prvovrsten mecen. Saloni tovornih čezoceank – vseh je bilo 86 - so bili prave male galerije slovenske umetnosti. Da ta izjemna umetniška in pomorska zapuščina Splošne plovbe ne bo šla v pozabo, je poskrbela muzejska svetnica in umetnostna zgodovinarka Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran. V začetku decembra je namreč po desetih letih od prvotne zamisli izšel njen obsežen katalog raznovrstne predmetne dediščine našega ladjarja z naslovom Iztrgano pozabi. V tokratni oddaji govorimo tudi o tem, kako so umetnine doživljali pomorščaki, kaj vse je podrobno dokumentirano v katalogu, pa tudi, da bi zapuščina Splošne plovbe morala biti ustrezno zaščitena in spet dostopna za javnost na stalni razstavi.

Akvariji so pomembna središča širjenja znanstvene kulture in ozaveščanja o podnebni krizi. To je ena od osrednjih sklepnih misli enajstega svetovnega kongresa akvaristov, ki je bil letos v francoskem nacionalnem morskem centru Nausicaá v mestu Boulogne sur Mer. Tam je tudi največji akvarij v Evropi. Med 500 udeleženci kongresa iz 200 akvarijev po vsem svetu je bila tudi vodja Akvarija Piran dr. Manja Rogelja, ki smo jo povabili v oddajo. Preverili smo še, kako po odstranitvi ogromnega trnka iz grla okreva želva glavata kareta, ki jo je nedavno rešil ribič. In ja, ogledali smo si male požeruhe, morske konjičke. Kar 15 jih imajo. Piranskemu akvariju je prvič uspelo obdržati gnezdo dolgonosih morskih konjičkov. Akvarij Piran je obiskala Lea Širok.

Zakaj so ribe in morski sadeži tako zdravi? Katera vrsta ribolova je okoljsko najmanj škodljiva? Kako spodbuditi prebivalce naše države, da bodo raje kupovali svežo lokalno ulovljeno ribo in da jo bodo večkrat imeli na svojem jedilniku? O vsem tem je več kot 700 udeležencev od najmlajših do najstarejših na različnih dogodkih, ki so se zvrstili od Ankarana do Pirana, letos razmišljalo v okviru akcije Dobro za morje, dobro zame. V oddaji izveste tudi, zakaj je mediteranski slog življenja primerljiv s slogom modrih območij, kjer živi največ stoletnikov, ki ta jubilej dočakajo povsem zdravi. Lea Širok