Primorski kraji in ljudje

Monald Koprski, Peter Pavel Vergerij starejši, Andreas Divus, Peter Pavel Vergerij mlajši in Santorio Santorio je pet izjemnih osebnosti, ki jim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja ob praznovanju 1500-letnice ustanovitve Kopra namenila posvet "Koprčani, ki so spremenili svet". Njihove ideje in vpliv namreč segajo onkraj meja njihovega časa in prostora.

Slovenci so v Sarajevu leta 1934 ustanovili Slovensko društvo Cankar, ki letos praznuje 90-letnico ustanovitve. Z Radiem Koper smo za člane društva septembra pripravili »slovenski dan«, še posebej za Slovence primorskih korenin. V oddaji lahko slišite Boženo Obratil, Cecilijo in Matejo Slokar, Aleksandro in Umo Šarac Bečirević ter prof. dr. Marijano Semič Šečibović.

Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane za svojo dolžnost in če bo le mogel, se bo v tej smeri angažiral še naprej. To ga, kot pravi, zadovoljuje in osrečuje. Gašperja Čehovina je za Oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila in ga posnela Jasna Preskar. Vabljeni k poslušanju!

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.

Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.

Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A in cono B. Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le nemo opazuje nerazumljive situacije v domači hiši ob večkrat prestavljeni meji. Njegova zgodba je zgodba Primorcev, ki so se znašli v vlogi beguncev, a o njej ne govori z zamero. Zaradi avtorjevega šibkega zdravja je Mateja Rolih Maglica na pogovor povabila Fiorello Benčič, ki je italijanski original prevedla v slovenščino.

Ko med graditelji suhozidov uzreš glasbenike, se ti porodi vprašanje, kaj imata skupnega glasba in kamen. Vsak kamen ima lasten zvok in med prelaganjem ti lahko da navdih, da vzameš v roke naslednjega, ki se bo lepo podal k prejšnjemu. Ali se graditelji med klesanjem kdaj potopijo v te kamnite robove, ali jim v glavi medtem odzvanja rokenrol? Tako se je spraševala Loredana Vergan, ko se je s pozdravom »Rock on stone« srečala s Petrom Žnidaršičem.

"Šala" - tako krajani Gažona pravijo osrednji ploščadi ob Kulturnem domu Jadran, kjer je letos v okviru Večerov na placu prvič gostoval tudi Kino Istra: projekt, ki že nekaj let prinaša v istrske kraje evropske in svetovne filme. Kako se je središče utripa kraja spremenilo v kino na prostem in kako so pri tem sodelovali krajani različnih generacij, pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah, za katere z veseljem pove, da so delo njenih prijateljev, je Tina Volarič povabila Evo Furlan.

Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji Primorski kraji in ljudje.

V teh dneh, ko podiramo vročinske rekorde in ko nas ne osveži niti morje, ki se je ogrelo do 30 stopinj, lahko nekaj ohladitve najdemo tudi z obiskom turističnih jam. Postojnska jama ohranja 8 stopinj v svoji notranjosti in v teh dneh je dobro obiskana. Čudoviti kapniki, slikovite dvorane, reka in človeške ribice privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Prvi stik z jamo je jamski vlakec, ki pelje globoko v notranjost te največje naravne znamenitosti pri nas. V 200-letni zgodovini turističnega obiska Postojnske jame so jamski vlak vedno vozili moški. A napočil je čas za spremembe. Jamski vlakec je dobil prvo voznico. Z Anjo Škarabot Heric se je pogovarjala Barbara Kampos.

Pregledali smo kronologijo izrednih vremenskih dogodkov v Sloveniji, s poudarkom na Primorsko in Istro. Naša gosta sta Koprčana, dr. Darko Ogrin in mag. Tanja Cegnar.

Zametki fotografske dejavnosti v Novi Gorici segajo v leto 1949, ko so pripravili prve fotografske tečaje. Vodili so jih poznejši ustanovitelji fotografskih društev, najprej Fotoamaterskega društva Nova Gorica, potem Fotokluba Elektra. A obe društvi sta po nekaj letih prenehali delovati, dokler se niso fotografski navdušenci, zbrani okoli fotografskega mojstra Milenka Pegana, povezali leta 1968 v društvo z imenom Foto kino klub Nova Gorica. Istega leta so tudi že organizirali prvi klubski natečaj barvnih diapozitivov, ki je v letu 1969, ko so klub registrirali kot društvo, prerasel v primorski natečaj barvnih diapozitivov Dia Primorska. Zadnjih deset let je natečaj odprt tudi za vse slovenske fotografe, ime Dia Primorska pa zaradi tradicije ostaja še naprej. Ko je kino dejavnost na Goriškem zamrla, so jo novogoriški ljubitelji fotografije leta 1997 črtali iz imena svojega kluba. Tako ostaja Foto klub Nova Gorica, ki je danes še vedno pomemben del fotografske skupnosti na širšem Goriškem. Oddajo je pripravil Valter Pregelj.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.

Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič

Kulturno društvo Kras združuje 37 izredno dejavnih slikarjev, kiparjev in fotografov iz vseh štirih kraških občin. Društvo na leto organizira od 10 do 15 dogodkov, ki članom omogočajo, da se predstavijo širši javnosti in pridobijo nova znanja. Člani društva razstavljajo pri nas in v tujini in so bili za svoja dela že večkrat nagrajeni.

V enem od novogoriških blokov živi Marjan Bratina, ki se je že pred mnogimi leti z Otlice preselil v to najmlajše mesto. Najprej je bil zaposlen v gozdarstvu, nato je vodil mizarsko podjetje, direktor novogoriške obrtno-podjetniške zbornice pa je bil kar 15 let. Ves ta čas in še danes kot upokojenec pa je predvsem predan čebelar. Zato vsak dan odide nad mesto, kjer domujejo njegove čebele.

To je zgodba o prvem koprskem škofu sv. Nazariju, kakršno poznamo danes. Rodil se je med letoma 470 in 480 v istrski vasici Elpidium, današnjem Borštu. Sv. Nazarij je bil v koprskega škofa posvečen leta 524. Letnico 524 zato povezujemo tudi z nastankom mesta Koper. Slišali boste muzejsko svetovalko, kustodinjo za umetnostno zgodovino iz Pokrajinskega muzeja Koper, Brigito Jenko, marežganskega župnika Martina Šuštarja, Bošteranki Kristino Jurinčič Radovac in Nevenko Bembič, anketo, posneto v Čevljarski ulici v Kopru, in jezikoslovca, imenoslovca, prof. Janeza Kebra.

»Živjo sonce in ajda dišeča, biti prijatelj sta radost in sreča,« pojejo učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Njihova ravnateljica, gospa Karmen Simonič Mervic vlaga finančna sredstva v glasbo, kulturo in tovrstno vzgojo, rast in razvoj njihovih učencev. Tako so se odločili, v zadnjem letu pa k sodelovanju povabili nekdanjo pedagoginjo Lilijano Homovec ter priznanega skladatelja Andreja Makorja. Ustvarila sta mladinski muzikal z naslovom Ko Ajda zori. Glasbena pedagoginja Damjana Vončina s sodelavko Jano Peternel sta poprijeli za delo in za izvedbo tega dela angažirali domala vse učence šole, njihove starše in sokrajane. V mesecu marcu so izjemno uspešno izvedli premiero ter dve ponovitvi. Bil je čudovit dogodek, ki se je mladim prav gotovo vtisnil v dušo in srce za vse življenje. Reportažo o tem dogodku prinaša oddaja Primorski kraji in ljudje.

Danila Tuljak Bandi je ljubiteljska likovna ustvarjalka in pesnica, ki nikakor ne more pozabiti svoje rodne Koštabone. Spomin izrisuje na reliefnih slikah in v oblikovanju različnih figur iz kmečkega življenja in običajev v Istri. Nostalgijo po domačem ognjišču opeva v narečni poeziji. Ljubezen jo je ponesla v Dolino pri Trstu, kjer si je ustvarila družino. Dobro se znajde tudi med Dolinčani, kjer je kulturno aktivna.

Več kot 40 let je imel v minulem stoletju Piran svoj letni kino ob morju. V mestu pa ni bil edini, kot se še spominjajo nekateri krajani, ki nanj hranijo lepe spomine. Desetletja nazaj so bile kino predstave za obiskovalce poseben dogodek, tudi v nekdanjem kinu "Soča" v starem delu mestnega jedra Kopra in letnem kinu za tržnico, še pred tem pa v stavbi, kjer je že leta 1908 zaživel prvi kinematograf v mestu, poimenovan Elektron. Podeželje je vselej obiskoval potujoči kino, ki ga v zadnjih letih obuja tudi projekt Kino Istra. Kinematografsko dediščino v Izoli predstavljata še danes letni kino Arrigoni in Odeon, kjer je pred vhodom v dvorano postavljen nekdanji projektor, za katerega so kinooperaterji uporabljali oglje. O kinu nekoč in danes v istrskih mestih, z nekaj zbranimi spomini, v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

Mercede Porcu, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu ali pa poslušala radio in gledala televizijo. A ne, gospa se je pred dnevi kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj Decimomannu. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem harmonike in klaviature. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v oddaji Primorski kraji in ljudje.

V tokratni oddaji smo se odpravili v vas Čolnica v občino Kanal ob Soči. Verjetno vas ni veliko, ki bi slišali zanjo. Čolnica leži na terasi ob cesti, ki vodi proti Ligu. Hiše so zasidrane v hrib, kakor da bi bili k obali privezani čolni. Od tod tudi verjetno ime Čolnica, pravi domačin Slavko Jereb. Na svojem vrtu ima postavljen dežemer. Odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju, pri spremljanju narave in vremenskih pojavov opaža kar nekaj sprememb. Slavko je velik ljubitelj narave in kmetijstva, bil je tudi občinski svetnik, vrsto let je vodil tudi znano prireditev Praznik kostanja v Ligu. Pri svojem delu je skrben, vesten in natančen, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Zadnja leta spremlja tudi fenološke faze razvoja rastlin. O vremenu, naravi in kostanjih, ki so značilni za to območje, je Slavko Jereb pripovedoval Boštjanu Simčiču.

Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.

Tjaša Likar iz Kopra se je zelo mlada srečala s težko boleznijo, s katero se je borila dolga 4 leta. Danes pravi, da praznuje kar tri rojstne dneve. Mieloplastični sindrom predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilno moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu. Z njim se sooči manj kot 10 oseb na 100.000. In pri Tjaši ni zgolj ta posebnost. V času zdravljenja je dobila priložnost, ki jo ima na svetu res le malokdo.

V Gorici je v pred kratkim izšel trojezični vodnik z naslovom Slovenski obrazi Gorice, Po sledeh tisočletne prisotnosti. V njem so predstavljeni štirje sprehodi mimo krajev, zgradb in drugih točk, ki opozarjajo na prisotnost Slovencev. Ti so tu že več stoletij vendar obiskovalci in turisti v središču mesta tega ne bodo opazili saj nikjer ni vidne dvojezičnosti, ki bi opozarjala na slovensko sobivanje. Avtor vodiča Aldo Rupel v njem predstavi tudi čez sto slovenskih poimenovanj ulic in okolišev v goriški občini. Meni, da bodo nad njimi najbolj presenečeni italijanski someščani, ko bodo ugotovili, koliko slovenskih poimenovanj se je ohranilo skozi zgodovino mesta. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.

V tokratni oddaji vas bomo popeljali na grad Štanjel, kjer lahko otipate kraški kamen, spoznate moč burje, se seznanite z edinstvenim vodovodnim sistemom v Štanjelu in značilnostmi naravnih bogastev Krasa. Vse to ponuja interaktivna razstava Narava in človek na Krasu v štanjelskem Muzeju. Obiskala jo je Vesna Potočar Godnič.

Za nas so nastopili številni glasbeniki, spregovorili so župan, etnologinja, zbiratelj ljudskega blaga in prav imenitno je bilo poslušati zgodbe v domačem narečju.

Na Radiu Koper bo v oddaji Primorski kraji in ljudje danes gost poročni fotograf Samo Rován doma iz Vrhpolja v Vipavski dolini. Ameriško združenje poročnih fotoreporterjev ga je dvakrat razglasilo za najboljšega poročnega fotografa na svetu. S fotografijami si želi ovekovečiti edinstvene občutke, ki jih nevesta, ženin in svatje doživijo na poroki. Zase pravi, da uživa v svojevrstnem lovljenju nenavadnih in humornih situacij. Kompleksne kompozicije so njegova odlika. Je tudi Mednarodni predavatelj in mentor na področju fotografije. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Danilo Baša iz Dornberka, ki že leta vodi izletniško kmetijo, je kuhar, vinar, gostitelj in vse to je rad. Rad je tudi jedec, saj v domači tradicionalni hrani zelo uživa in pravi, da bo ta prisotna skozi vse naše življenje. Pogosto slišimo in beremo, kako so se spremenile prehranjevalne navade, da jemo več hitre hrane in manj naših tipičnih, lokalnih, tudi sezonskih jedi. Jemo jih na obisku pri noni, če imamo še to srečo. Kadar je res huda nostalgija, obujamo spomine, pobrskamo po spletu, vprašamo soseda ali poslušamo radio Koper in najdemo koga, ki nam bo skuhal joto. Gost tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje Danilo Baša jo rad skuha zase in za druge. Morda bomo v nadaljevanju izvedeli, kakšno je izbrala njegova gostiteljica Urša Mravlje, s klobaso ali brez?

Ime Abitanti je nemara res nekoliko nenavadno za istrsko vas, a ne tako zelo, da o njej tako malo vemo, da jo tako malo ljudi obišče in da je pred leti skorajda ostala izpraznjena. Tudi nekdanji urednik Radia Koper Miloš Ivančič je bil pred tremi desetletji silno začuden, češ, da je skoraj uničil avto preden se je pripeljal v Abitante, čeprav vas sodi v mestno občino Koper. In če je bilo pred tremi desetletji v vasi komajda še nekaj duš, tja je peljala makadamska cesta in smerokaza ni bilo, je danes vendarle nekoliko drugače. Kamenček k zgodbi Abitantov je gotovo dodala javna oddaja Radia Koper pred tremi desetletji, poglaviten del zdajšnje obnove pa je naredil domačin Gracijan Perič, ki je med drugim povedal, da so Abitanti po 49 letih dočakali novo rojstvo. Obiskala jih je Simona Moličnik.

Na 755 metrih nadmorske višine se na severozahodnem robu Banjške planote začenja 12 km dolga krožna pot Lom je moj dom, ki so jo uradno odprli poleti leta 2020. Slabih 20 let je rasla ideja o krožni poti, na kateri bi bila v smiselno in pripovedno celoto strnjena dediščina in pripovedi s Kanalskega Loma in okolice. Z informacijskimi tablami ob poti želijo pohodnikom približati življenje v teh krajih nekoč in danes. Ustvarjalce poti je na Turistični kmetiji Široko obiskala Mateja Grebenjak. Slišali bomo, kako lahko otroke motiviramo z obiskom Širokolandije na poti, kako je 20 let rasla ideja o pohodniški poti in kaj je posebnost poti, speljane na kraškem svetu.

Leta 2006 so v Hrpeljah odprli Naravoslovno-zgodovinsko učno pot, ki so jo zasnovali domači entuziasti v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo. Okoli 4,5 kilometra dolga pot obiskovalca popelje po zahodnem robu Čičarije, mimo številnih zanimivosti – če jo boste prehodili s katerim od vodičev, boste lahko slišali tudi zgodbe o ropanju tovornikov, od kje so v Hrpeljah prišli dojenčki in še kakšno pastirsko prigodo. V opisu poti piše, da ni zahtevna in je primerna za vse starosti.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravili na obisk na Goče, idilično, spomeniško zaščiteno vasico v Vipavski dolini, ki je že od nekdaj poznana po vinu. Pod površjem se namreč skriva več kot 60 kamnitih kleti. V nekatere še ni posvetila električna razsvetljava. Na sprehod po goških ozkih ulicah oziroma gasah, ki ponujajo številne zanimivosti, se je odpravila Karin Zorn Čebokli.

Namiznoteniški klub Arrigoni Izola ima bogato tradicijo in je predvsem v ženski konkurenci stalnica v slovenskem vrhu. V klubu skrbijo za številne mlade športnike, prav delo z mladimi so postavili v ospredje. Trenerji mlade že zelo zgodaj učijo prevzemanja odgovornosti. Enega izmed treningov se je udeležil Primož Čepar.

Koprski trg ob glavnem ribiškem pomolu je predvsem veliko parkirišče z edinstvenim pogledom na morje. Ob mini parku s kotičkom za igrala pa izstopa znameniti rdeči kiosk K67 slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga. Na to točko mestnega jedra so ga pred dobrima dvema letoma na pobudo kolektiva Avtomatik delovišče ter v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran postavili z jasnim namenom: Koprčane in širšo javnost ozavestiti, kako pomembno je za kakovost življenja urejanje zelenih in skupnostnih prostorov v mestnem jedru. Ob zaključku projekta začasne uporabe Ukmarjevega trga, z naslovom NORpark.ing, je Lea Širok k pogovoru povabila arhitekta in soustanovitelja Avtomatik delovišča Boštjana Bugariča.

Ko si igralci ne upajo ali ne zmorejo izvesti fizično zahtevnih filmskih scen, jih zamenjajo kaskaderji - dublerji. Prvi igralec s kaskaderskimi sposobnostmi je bil komik Buster Keaton. V filmskem svetu ga opisujejo kot nekoga, ki je bil pred svojim časom. Danes pa filmske zvezde, razen izjem, kakih vratolomnih akcij v filmu ne počnejo, za to vskočijo dublerji. Med Slovenci je zelo znan Rok Cvetkov, ki je v svoji uspešni mednarodni karieri napredoval v stand kaskaderja. K pogovoru ga je povabila Loredana Vergan.

: Za slikarje je svetloba izrednega pomena pri izražanju. Prav zato si je amaterska likovna skupina izbrala to ime. Čas slikanja je bežanje od vsakodnevnega dela, skrbi, naporov in hkrati vstopanje v prijetnejši domišljijski svet. Prav zaradi tega se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina amaterjev slikarjev in začela organizirano slikati pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle. Člani Likovne skupine se vsako leto februarja, ob prazniku, posvečenem Francetu Prešernu, s svojimi novimi deli predstavijo v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Razstavljajo tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Redno organizirajo mednarodni ex-tempore z naslovom Vedute Kanala. Poleg rednih izobraževalnih delavnic, se udeležujejo različnih razstav po Sloveniji in Italiji. Letos so prejeli tudi priznanje občine Kanal ob Soči. Likovno skupino Svetloba Deskle boste spoznali v današnjih oddaji Primorski kraji in ljudje. Radijski čopič je v roke vzel Boštjan Simčič.

V Špetru smo pripravili prireditev, posvečeno dvema izjemnima beneškima glasbenikoma in njuni 100-letnici rojstva, Ližu Juši in Antonu Birtiču. V prispevku boste slišali goste s prireditve in podžupana mesta Špeter (San Floriano al Natisone).

Anže Albreht ni pravi Primorec, niti ne živi na Primorskem. A to, kar je naredil, zadeva mnoge - tudi na Primorskem. Kot poklicni reševalec in prostovoljni gasilec iz Logatca veliko časa preživi na primorski avtocesti. Tam je pred 10timi leti začel teči. In njegov tek za reševalni pas na avtocestah še kar traja. Tjaša Škamperle ga je povabila v avto, na vožnjo po primorski avtocesti.

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo spoznali upokojenko Janjo Mertinc, ki je v začetku leta Domu upokojencev Izola ponudila svojo prostovoljno pomoč. Petje jo osrečuje, želela je, da bi to občutili tudi drugi. S pevkami, stanovalkami doma, so ustanovile pevsko skupino Metuljčice. V teh dneh so imele prvi nastop za stanovalce, ki je bila nekakšna generalka pred nastopom na prireditvi, ko bo dom obeležil 70 let delovanja.

Erika Gregorič je izolska ljubiteljska ilustratorka in pisateljica. Širša javnost jo pozna predvsem po junakih japonskih risank, ki so jo v otroštvu tako zelo prevzeli, da so postali glavni motiv njenega umetniškega ustvarjanja. Gre predvsem za risanje stripov in animacij v japonskem manga oziroma anime slogu. Erika Gregorič se sicer ukvarja tudi s pisanjem. Je avtorica člankov o fantazijski književnosti, ki je bila tudi tema njene magistrske naloge. Zanjo je prejela Kosovelovo nagrado Univerze na Primorskem. Z Eriko Gregorič, ki se zadnja leta predstavlja z umetniškim imenom Arti Reika, se je pogovarjala Jasna Preskar.

Na Osnovni šoli v Dekanih nastaja zbornik o razvejanem šolstvu na tem območju. Letos mineva namreč 70 let, kar je bila zgrajena stavba današnje šole, ki je povezana s širokim okolišem, kjer so nekoč imeli tudi vaške šole. Teh je bilo skupno dvanajst. O šolskih spominih v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje.

Jana Korečič iz Vrtojbe je vsestranska umetnica, ki obožuje božič. Po nekaj letih poučevanja italijanskega jezika in sociologije, je vso svojo energijo usmerila v umetnost. Tega novega poslanstva se je lotila zelo široko. Je slikarka, ilustratorka, avtorica več otroških knjig, snema videe v stop-motion tehniki, v "prostem času" je tudi restavratorka starega pohištva. V odnosih je avtentična in iskrena. Letos je izdala prvi mladinski roman Neon, v katerem se Elli pridružimo v potovanju med vzporednimi vesolji. V novogoriškem studiu se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak

Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Med petjem mu domačini in turisti pomahajo, mu pokimajo, tudi nagradijo s kovancem v kovčku kitare. Med petjem ga je za nekaj minut zmotila Tjaša Škamperle

Nevihtna ujma, ki je v torek zjutraj prizadela Čepovan je del vasi spremenila v nekaj sekundah. Domačini pravijo, da je bil občutek podoben, kot da bi jih zajel tornado. V petek, ko smo jih obiskali, so gasilci, vojaki, pripadniki civilne zaščite in prostovoljci ravno zaključevali s prekrivanjem še zadnje strehe. Prihodnji teden jih čaka sanacija še ostale škode. V naslednjih minutah bomo izvedeli kako poteka vzpostavljanje pogojev za varno življenje vaščanov po neurju in kakšno je vzdušje med domačini. V Čepovanu je bila Nataša Uršič.

Eden od primorskih 'stricev iz ozadja', ki skrbijo, da v piranski občini zlepa ne zmanjka zanimivih prireditev in dogodkov, je zagotovo naš tokratni gost. Ime 'Matjaž Derin' nekateri povezujejo s koncerti, drugi z Mediadomom Pyrhani, spet tretji s tradicionalno istrsko igro pandolo ter turnirji Koza Nostra v organizaciji kulturnega in športnega društva Dolga Štorija. In vsi imate prav. Del svoje življenjske zgodbe je razkril Aniti Urbančič v oddaji Primorski kraji in ljudje.

Vrtčevska enota v središču mesta v Sežani letos obeležuje pomembno obletnico 50 let delovanja. Trenutno jo obiskuje 230 otrok drugega starostnega obdobja. Vrtec Sežana pa še šest enot v ostalih krajih v občini. Tudi v Sežani se tako kot po številnih vrtcih v Sloveniji srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Da je zaposlenih premalo ob našem obisku ni bilo videti, otroci so bili razpoloženi in nam tudi eno zapeli. Vesna Potočar Godnič.

Spomini so dokument časa, ki se ga Boris Ferlat kljub zavidljivim letom zelo dobro spominja. Konec maja je namreč dopolnil 101 leto. Ne razmišlja o težkih ali slabih dogodkih. "Kar je bilo, je bilo," pravi. Po vojni je na noge postavil znano tovarno pohištva Meblo, za katero pravi, da je pravzaprav ustvarila Novo Gorico. Tam je bil zaposlen od leta 1948 pa vse do upokojitve. Bil je prvi sekretar tovarne, kasneje direktor Jogija, tehnični direktor in pomočnik direktorja Mebla, zadnja leta pa je vodil Meblo Italiana. Leta 1971 je soprejel nagrado Prešernovega sklada za serijo počivalnikov Gondola oblikovalca Oskarja Kogoja. Danes živi v Kromberku, kjer ga je obiskala Lucija Fatur.

Tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje nas bo popeljala tudi v Prekmurje. Med Primorce, ki so v času med prvo in drugo svetovno vojno Jadransko morje morali zamenjati za Panonsko. Naselili so se v Benici in še šestih prekmurskih vaseh. Ustanovili so Društvo Primorci in Istrani v Prekmurju ter v vaškem domu Pince Marof uredili muzej. Tam so pred kratkim pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Mineštrijada. V pripravi mineštre je tekmovalo 15 ekip, zmago so odnesle članice Društva Kuhinja opajske žbrince iz Opatjega Sela.

Rodičani , ki so bili od nekdaj podjetni, imajo tudi izredno bogato kulturno zgodovino. Veliko truda so vložili v ohranjanje lastnega narečja in to počnejo še danes. Amaterska gledališka skupina Rodik, na fotografiji Andreja Petroviča, se je po nekajletnem zatišju ponovno sestavila in z veseloigro »Frišni zrak« zapolnila dvorano.

93-letni glasbenik je pomembno vplival na glasbeno življenje Brik in Bricev ter slovensko domačo glasbo.

Mineva 25 let odkar sta Ivanija in Marino Sosič iz Strunjana prvič podarila brezplačne enotedenske počitnice za socialno ogroženo družino z Bovškega. Od takrat se je njihova solidarnostna pot nadaljevala in še krepila. Pri njih so bile v vseh teh letih številne družine. Največkrat take, ki so prvič v življenju videle morje. To humanitarno družinsko tradicijo, ki je prvotno nastala v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Piran, ponosno nadaljujeta sin Sebastjan in snaha Sabina. Na letošnjem zboru članov so jim podelili tudi posebno priznanje.

Izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju je priložnost utrjevanja poznanih in novih zanimanj, aktivnega preživljanja časa in predvsem druženja. V slovenski Istri so člani Društva Pristan tudi med tistimi, ki so orali ledino na tem področju in si že 25 let prizadevajo za pestrost in kakovost študijskih programov. V tem tednu so v koprski dvorani sv. Frančišča slovesno obeležili prehojeno pot, ob tem pa prikazali dokumentarni film, ki je nastal za to priložnost. V prihodnje društvo čaka še veliko izzivov, tako ohranjanja obostoječih programov od učenja jezikov, družboslovnih vsebin, likovnega ustvarjanja, pevskega zbora, pohodništva, bralnih in debatnih krožkov kot tudi na področju digitalnega opismenjevanja.

Enega od učinkovitih načinov, kako poskrbeti za lastno dobro počutje v tem občasno prehitrem tempu življenja, predstavlja joga. Njeni številni pozitivni učinki se poznajo tako na telesnem kot duševnem nivoju: zmanjšuje stres in spodbuja notranji mir, z njeno pomočjo se pride do večje telesne kondicije, pa tudi do izboljšanja gibljivosti in dihanja. Morda se bo kdo nad njo navdušil ob poslušanju tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje. Anita Urbančič se je povabila na obisk v Joga sobo v Izolo, kjer jo je z nasmeškom na obrazu sprejela Anja Brenko.

Basist Cveto Polak iz skupine Šank Rock ima svojo glasbeno rezidenco v Škrbini na Krasu. Glasbenik v skupini, s katero je veliko Primorcev dočakalo jutro v Zelenem Gaju, si je uresničil dolgoletno željo. Kako je roker, ki z zasedbo Šank Rock letos na koncertih praznuje 40 let + , iz rodnega Velenja pristal na Krasu, boste izvedeli v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje. Urši Mravlje je zaupal, kako se je moral predstaviti domačinom in kaj so mu poleg terana ponudili.

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo se podali v Izolo, ki letos praznuje stoletnico organiziranega igranja nogometa. V bogati zgodovini se je ime izolskega kluba večkrat menjalo, za ekipo so igrali številni znani nogometaši, na trenerski klopi so se zvrstila zveneča trenerska imena. Vrhunec predstavlja nastopanje v pokalu UEFA, leta 1992 je na izolskem stadionu gostovala portugalska Benfica. Člansko moštvo je trenutno v tretji ligi, za mlajše selekcije pa nastopajo številni nadebudni nogometaši. Tudi o tem se je Primož Čepar pogovoril s predsednikom kluba, Erikom Tothom.

Kostanjevica v Novi Gorici oziroma Kapela, kot griču nad Novo Gorico pravijo domačini, letos obeležuje več jubilejev. 400 let mineva od postavitve prve cerkvice, 70 let praznuje župnija, spominjajo pa se tudi 150-letnice rojstva patra Aleksandra Vaupotiča, pedagoga in glasbenika, ki je med soško fronto ostal edini varuh samostana. Obletnice obeležujejo s številnimi dogodki. Pred dnevi so odprli prenovljeno čezmejno pešpot, ki Kostanjevico povezuje z Gorico v Italiji. Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je lani zaključil obnovo cerkvene ladje, si skupaj z Goriškim muzejem prizadeva, da bi postala Kostanjevica spomenik državnega pomena. Več pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Veliko noč, eden največjih krščanskih praznikov, praznujejo skoraj v vseh državah sveta, toda način praznovanja in šege se velikokrat razlikujejo. Za ta tradicionalni praznik, v mnogih domovih po Sloveniji izdelujejo pirhe. To je star običaj, s kateri verniki pozdravijo pomlad in novo življenje. Jajca namreč simbolizirajo rodnost in novo rojstvo. Po krščanskem izročilu sicer pirhi predstavljajo Jezusovo ponovno vstajenje od mrtvih. Na cvetno nedeljo smo se odpravili v Benečijo v vasico Breg le streljal stran od Dreke, kjer so članice in člani Kulturnega društva Kobilja glava pripravili razstavo pirhov »Dreškega kamuna«. Na njej je sodelovala tudi skupina žensk iz Poljubinja, ki je pokazala, kako pa pri njih izdelujejo Šempavske pirhe. Po kambreškem hribovju, čez Kolovrat in Solarje do gostilnice na Bregu, se je za oddajo Primorski kraji in ljudje odpravil Boštjan Simčič.

Kvačkane lutke iz Maljine skrinjice so avtentične figure istrske ljudske pevke, pisateljice in umetniške ustvarjalke Alenke Kranjac. Unikatne lutke ne predstavljajo le pravljičnih bitij, temveč tudi različna zgodovinska obdobja naših krajev. Z Alenko Kranjac se je pogovorila Loredana Vergan.

V Divači sta zaživeli novi stanovanjski skupini za osebe z dolgotrajnejšimi težavami v duševnem zdravju. Dom na Krasu iz Dutovelj je pred dvema letoma začel s preobrazbo zavoda in z uresničevanjem nacionalnega programa socialnega varstva. To pomeni da osebam s težavami v duševnem zdravju omogočajo življenje izven institucije, v skupnosti. Skoraj kot v družini.

V Opatjem selu imajo dolgoletno tradicijo pustovanja. Po nekaterih pričevanjih so pust praznovali že v času Avstro-Ogrske monarhije. Opajci še danes nadaljujejo z značilnimi pustnimi navadami. Vsako leto pa pripravijo tudi skupinsko masko, s katero sodelujejo na različnih pustnih povorkah. Opajski pust je obiskala Karin Zorn Čebokli.

Stanislav Mahne je prejemnik priznanja 15. maj, najvišjega občinskega priznanje Mestne občine Koper. Upokojeni zdravnik je nagrado prejel za izjemen prispevek k razvoju kirurgije v slovenski Istri, za neprekinjeno predanost in humanitarno delo z bolniki ter za izkazane vrednote spoštovanja, skromnosti in skrbi za skupnost. Stanislav Mahne je bil februarja 2023 tudi naš sogovornik v oddaji Primorski kraji in ljudje. V založbi knjigarne Libris je pred kratkim izšla knjiga "Razvoj izolske kirurgije in zgodbe kirurga", ki jo je napisal upokojen primarij doktor Stanislav Mahne. Je ugleden kirurg, v slovenskem prostoru eden od pionirjev pri uvajanju minimalno invazivnih tehnik na področju abdominalne kirurgije. Bil je predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola, več let tudi predstojnik Kirurškega oddelka in organizator pomembnih kongresov in simpozijev. Leta 2014 je bil pobudnik odprtja pro bono ambulante v Kopru, kjer še danes oskrbuje osebe brez zdravstvenega zavarovanja.

Našo tokratno gostjo marsikdo pozna kot pobudnico akcije Pecivo za starejše, ki že sedem decembrov razveseljuje oskrbovancev domov na Goriškem. Ajda Miška je Novogoričanka, ki pa jo je njena strast naredila še malo Vrtojbenko. V hiši starih staršev namreč iz starih kosov pohištva ustvarja novo zgodbo. Spoznajmo še to njeno strast.

V Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici je te dni na ogled razstava Podgrad na starih 'kartulinah', ki jo je pripravil Karlo Vičič, ljubiteljski zbiratelj starih razglednic in dokumentov. Svojo zbirko je prvič predstavil že pred več desetletji v domači gostilni Pri Sotlarjevih, kot upokojenec pa se zadnjih nekaj let še bolj posveča ureditvi zbirke in preučevanju starih dokumentov. Razstava starih razglednic prikazuje razvoj Podgrada od začetka izdaje razglednic, okoli leta 1873, poudarek pa je na prelomu 19. v 20. stoletje, tja do leta 1922.

Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici je pred kratkim objavil edinstveno spletno zbirko v slovenskem prostoru z naslovom Pisma. V njej je objavljenih tisoč pisem najrazličnejših posameznikov iz časa, ko je bil takšen način dopisovanja ključno sredstvo sporazumevanja. Intimna korespondenca pisem nam razkrije, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb in zmagovalcev, pač pa tudi iz malih ljudi, ki so bili največkrat prezrti, so Nataši Uršič povedali snovalci zbirke.

V oddaji Primorski kraji in ljudje tokrat v ospredju Krajinski park Beka v hrpeljsko - kozinski občini. Gre za območje kulturne krajine, ki se ponaša z izjemnimi naravnimi danostmi in objekti kulturne dediščine. Krajinski park Beka obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami pri Ocizli ter arheološkimi najdišči Lorencon, Tabor nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Več Vesna Potočar Godnič.

Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.

Dr. Matej Šekli je pravkar končal štiriletni mandat predsednika Slavističnega društva Slovenija. Leta 2007 je doktoriral iz jezikoslovja. Predava na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.

Franc in Zoran Jerončič, oče in sin z vedno tlečo željo po zapisovanju etnološkega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva, sta spet združila moči in izdala že peto knjigo. Mejna reka Idrija je njen naslov, gre za zgodovinsko raziskovalno delo, vsebuje pa tudi pripovedi o dogodkih, povezanih prav z reko Idrijo. Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo in prehodil dobrih 25 kilometrov ter lociral in opisal vse mline, mostove, tolmune in pritoke ob reki. Spremno besedo h knjigi je prispeval zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, v kateri je orisal zgodovinsko dogajanje povezano z reko, ki je morda edinstvena v Evropi, saj po njej meja poteka več kot 500 let. Oddaja je pripravil Boštjan Simčič.

Učenci in učitelji izolskih osnovnih šol Dante Alighieri, Livade in Vojke Šmuc so dokazali, da se da s skupnimi močmi doseči marsikaj. Navdih, ki so ga dobili pri raziskovanju tradicije, kulture, jezika in drugih posebnosti domačega kraja, so prelili v ilustracije, kratke pripovedi, pesmi in druge izrazne oblike ter jih objavili v knjigi 'Izolski bokon za vsak štajon'. Rdeča nit večine prispevkov je kulinarika. O vsebini in tudi prireditvi, s katero so učenci in učitelji obeležili izid knjige, več v naslednjem prispevku Jasne Preskar.

Strunjanska dolina se jeseni pobarva v oranžno-rdeče barve. Takrat zori kaki, sadež, ki izvira iz Kitajske in ki mu pravijo tudi sadež bogov ali zlato jabolko. Tradicionalnega praznika kakijev v Strunjanu tudi letos ne bo. Turistično društvo Solinar Strunjan pa od 1. do 13. novembra vabi na dneve odprtih vrat strunjanskih kmetij. Začetniki turistične promocije kakija in pridelovalcev tudi s tem uresničujejo vizijo, ki so jo imeli pred več kot 20 leti. To je, da ljudje z različnih koncev naše in sosednjih držav prihaJajo po kaki neposredno v Strunjan. Tja se je odpravila tudi Mateja Brežan.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Solkan, kjer so v Mizarskem muzeju z razstavo in zbornikom obeležili 20. letnico ustanovitve Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva. Mizarska tradicija je bila na prelomu prejšnjega stoletja v Solkanu zelo živa, saj se je skoraj iz vsake hiše slišalo skobliče, dleta in žage. Od približno 350 mizarjev je danes ostal le še eden. Na mizarsko dediščino tako spominjata le Mizarska ulica in muzej. Nataši Uršič ga je razkazal predsednik društva Jožko Markič.

Veliko razlogov je, da se boste morda, po oddaji Primorski kraji in ljudje, odpravili v Pivko. Za vas se potepamo po deželi Martina Krpana, junaka danes ponarodele slovenske pripovedke Frana Levstika.

Ženske v kmetijstvu držijo tri vogale hiše, četudi se jih morda v javnosti ob podeljevanju priznanj in nagrad toliko ne vidi. Uspešnost kmetije je odvisna prav od povezanosti in vključevanja vseh družinskih članov v delo in od nenehnega nadgrajevanja znanja in tehnologije. Primer dobre prakse je kmetija Petelin-Rogelja v Tomaju, kjer sta pomembno sled pustili ženski že v 16.stoletju.

Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici na svoji spletni strani "Pisma" redno objavlja odlomke iz starih pisem. Elektronska zbirka vsebuje stara slovenska pisma. Njihove avtorice in avtorji so pripadali različnim družbenim razredom, poklicem in življenjskim obdobjem. Nekateri zapisi ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na Primorskem med obema vojnama, v zbirki so tudi pisma umetnic, aleksandrink in podeželskih žensk. Vsem piscem je skupno, da so pisali v slovenščini. Zbirko nam bosta predstavili urednica Katja Mihurko Poniž in raziskovalka Ivana Zajc.

V oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili Sanelo Kadić in Rozano Prešeren iz Izole, ki sta v okviru natečaja 'Dan z domačinom' prevzeli vlogo gostiteljic in vodičk obeh nagrajencev. Sanela je Urši z Goriškega razkazala mesto, Rozana pa Tomažu iz Zasavja izolsko podeželje. Kaj vse so doživeli skupaj, je med njihovim enodnevnim druženjem posnela kamera. Iz posnetkov bosta nastala dva dokumentarna videa, ki bosta luč sveta ugledala po poletju, danes pa bodo svoja doživetja predstavili še radijskim poslušalcem. Pred mikrofon jih je povabila Jasna Preskar.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se odpravljamo na Bistriško. V Jasen, kjer je doma Rihard Baša, ki je v prvi vrsti kuhar. Tak, ki ima rad tradicionalno kuhinjo in lokalne sestavine.

Jota, supe, kuglef - to je le nekaj dobrot iz domače kuharske zakladnice iz Doline pri Trstu. Recepte po satrem so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje in postopke priprave tudi prikazali. O Dolinski kuhinjski zakladnici sta tako nastala video in koledar. V društvu so že pred leti sicer popisali pričevanja o bogastvu vodnih virov dolinskega območja.

5. maja je minilo deset let od smrti ajdovskega bibliofila, zbiralca fosilov in raziskovalca tehnične dediščine Stanislava Bačarja. Ob tej priložnosti sta se ajdovski Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija rojaku poklonili z razstavo z naslovom 'Stanislav Bačar, iskalec biserov med knjigami.' V Pilonovi galeriji je na ogled izbor knjig iz njegove bogate knjižnice, ki obsega tako raritete kot prvotiske, nekatere izmed njih so tudi edini primerek v Sloveniji.

Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren

Pihalni orkester Komen, edini slovenski ljubiteljski glasbeni sestav, ki je nastopil v sloviti Zlati dvorani na Dunaju in v dvorani Berlinske filharmonije, letos obeležuje 25-letnico delovanja. Mladostna energija, glasbene delavnice, poletna orkestrska šola in letos tudi skladateljskih natečaj Musikras, maskota Pokovčka, karte Spomin z motivi glasbenikov zaznamujejo jubilejno leto sestava. V Godbenem domu v Komnu se je orkestru pridružila Tatjana Gregorič in pred mikrofon povabila predsednika Evgena Kavčiča, dirigenta Matijo Tavčarja in dva člana sestava, Ano Rojc in Gabriela Simčiča.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Za kristjane je praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Ker je to premičen praznik, je vsako leto različen tudi datum obeležja. Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

V Škrabčevi knjižnici Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici so pred dnevi razvozlali dolgoletno skrivnost. Leta so v trezorju med dragocenimi inkunabulami hranili tudi zelo staro in precej poškodovano knjigo, o kateri niso vedeli ne njenega naslova ne kdo je avtor. Zahvaljujoč spletu dogodkov so odkrili, da gre za še eno inkunabulo z letnico 1496. Knjigo si je od blizu ogledala Karin Zorn Čebokli.

Vas Parecag se sonči na južnih pobočjih griča Kaštelir s pogledom na Sečoveljske soline. Ta lega očitno zelo ustreza drevesastim alojam. Claudia Ruzzier-Černe in njen soprog Lado sta jih v lastni vrtnariji uspela vzgojiti več tisoč. Ko spomladi zacvetijo, rastlinjaki zaživijo v živo oranžni barvi cvetov. Claudio delo z alojami navdušuje in v rastlinjaku bi v njihovi družbi lahko preživela ves dan. To ji da energijo, pravi. Včasih katero tudi poboža. Brez lista alojinega lista in napitka pa ne gre nikamor. Zakaj, nam je povedala ob našem obisku.