Jutranja kronika

Kako bo vlada rešila zadnji zaplet na poti do plačne reforme v javnem sektorju? Sindikati državne uprave pred podpisom kolektivne pogodbe namreč želijo boljše ovrednotenje dela zaposlenih. Ministrstvo za javno upravo na drugi strani meni, da glede na predlagana zvišanja plač ni povsem jasno, zakaj sindikati nočejo podpisati kolektivne pogodbe. Drugi poudarki oddaje: - Slovenska trgovina bo ob ohlajanju gospodarstva letos očitno beležila upad prihodkov. Trgovci ob tem razmišljajo predvsem, kako in na kakšen način najti oziroma zadržati potrošnike. - Napovedi, da bo med člani administracije novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa tudi poslovnež Elon Musk, so bile pravilne. Najbogatejši zemljan bo vodil novoustanovljeno ministrstvo za vladno učinkovitost. - V Cankarjevem domu se danes začenja 35-ti Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe. V uradnem tekmovalnem programu bodo prikazali 10 filmov, od tega so jih šest režirale ženske, kar se po besedah programskega direktorja Simona Popka kaže tudi v temah filmov. Do 24-ega novembra bodo na festivalu predvajali 91 celovečernih in tri sklope kratkih filmov.

Na 29-ti podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju bodo drugi dan v ospredju nagovori visokih predstavnikov sodelujočih držav. Slovenija - po odpovedi udeležbe premiera Roberta Goloba - na ravni voditeljev nima predstavnika. Tudi največji svetovni onesnaževalki, Kitajska in Združene države Amerike, sta poslali zgolj odposlance. Ameriški John Podesta je opozoril na negotovo prihodnost po zmagi Trumpa na predsedniških volitvah. Ostali poudarki oddaje: - Pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta zadnji krog zaslišanj komisarskih kandidatov. - Konec tedna začenja veljati pravica do odklopa; inšpektorji bodo začeli nadzor po 16-em novembru. - Košarkarji Krke doma izgubili šestič v tej sezoni jadranske lige; tokrat boljši beograjski FMP.

V Azerbajdžanu se z majhnimi pričakovanji začenja podnebni vrh Združenih narodov. Ob številnih pozivih k nujnemu ukrepanju bodo v ospredju pogajanja o novem cilju finančnih sredstev, ki jih razvite države namenjajo za podnebne ukrepe v najrevnejših. Druge teme: - Sindikati javnega sektorja in vlada naj bi danes parafirali vsebino panožnih kolektivnih pogodb. Nekateri sindikati nezadovoljni. - 10 dni po zrušitvi nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, v kateri je umrlo 14 ljudi, opozicija za danes sklicala protestni shod v Beogradu. - Te dni prvič teden slovenske hrane: v ospredju lokalni pridelki, v petek v šolah tradicionalen slovenski zajtrk

Pogajanja o miru med Izraelom in Hamasom, ki že tako niso prinesla napredka, so dobila nov udarec. Katar je sporočil, da se umika kot posrednik, saj strani ne kažeta resnega namena za dosego dogovora. Izraelska vojska je ponoči nadaljevala napade na Gazo, med drugim je vnovič streljala na bolnišnico. V oddaji ne preslišite še: - Borrell v Kijevu izrazil neomajno evropsko podporo Ukrajini - V Valenciji množični protesti zaradi slabega odziva na poplave, zahtevali odstop regionalnih oblasti - Letošnje martinovo za vinogradnike z grenkim priokusom - letina grozdja najslabša v zadnje pol stoletja

Evropski voditelji so na včerajšnjem neformalnem srečanju v Budimpešti sklenili nov evropski dogovor o konkurenčnosti, ki med drugim vsebuje predloge ukrepov za zmanjšanje visokih cen energentov in preobsežne birokracije. Premier Robert Golob je kot ključne navedel tudi spremembe na področju visokotehnoloških podjetij. Kot je po srečanju sporočil madžarski premier Viktor Orban, so se voditelji strinjali, da je treba Evropo spet narediti veliko. V oddaji tudi: - Zmaga Trumpa prinaša tudi gospodarske težave za Kitajsko, ta bo poglobila vpliv na globalnem jugu. - V Berlinu praznovanje ob 35-ti obletnici padca zidu; letošnje geslo je: CENITE SVOBODO! - Ob martinovanjih policija poziva k ničelni toleranci do alkohola za volanom in poostreno nadzoruje promet.

Ameriški predsednik Joe Biden je svojega predhodnika in hkrati naslednika povabil na pogovore o prenosu oblasti. Donaldu Trumpu je medtem čestital tudi ruski predsednik Vladimir Putin ter izrazil pripravljenost na pogovor z njim. Druge teme: - Prihodnost ameriško-evropskih odnosov in varnostna vprašanja, povezana z vojno v Ukrajini, v ospredju srečanja voditeljev Evropske politične skupnosti. - Ekonomsko-socialni svet danes o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci ter zagotavljanju toplote za prebivalstvo Šaleške doline. - Nogometaši Olimpije na gostovanju v Helsinkih drugič zmagali v konferenčni ligi, Celjani poraženi v Sevilli.

Evropski voditelji bodo danes razpravljali o posledicah vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo za čezatlantske odnose. Medtem je zmagovalcu ameriških predsedniških volitev čestitala tudi protikandidatka Kamala Harris ter kljub svojemu porazu napovedala nadaljevanje prizadevanj, ki so - po njenih besedah - poganjala njeno kampanjo. Druge teme: - Med četverico danes zaslišanih kandidatov za evropske komisarje tudi Marta Kos, ki naj bi prevzela širitveni resor Unije. - Razpad nemške koalicije po odstopih ministrov Svobodnih demokratov; predčasne volitve verjetno še pred pomladjo. - Vlada začenja spreminjanje Načrta za okrevanje in odpornost, da bo Slovenija do avgusta 2026 lahko počrpala vsa sredstva iz mehanizma Unije za okrevanje po pandemiji.

Donaldu Trumpu do vrnitve v Belo hišo po štirih letih glede na projekcije manjka le še 24 elektorskih glasov od potrebnih 270-ih. Med drugim je zmagal v dveh ključnih ameriških zveznih državah od skupno sedmih. Znano je še, da so republikanci prevzeli večino v senatu. Drugi poudarki oddaje: Izraelski premier Benjamin Netanjahu odstavil obrambnega ministra Joava Galanta. Kot je dejal Netanjahu, je izgubljal zaupanje v Galanta. Očital mu je, da so njegove izjave nasprotovale tako odločitvam vlade kot vojnega kabineta. Protestniki, ki so se zbrali v več mestih, so Netanjahuju očitali, da bo njegova odločitev dodatno zavrla prizadevanja za vrnitev talcev. - Več tisoč protestnikov se je sinoči zbralo tudi v Novem Sadu, kjer so zaradi 14-ih smrtnih žrtev v zrušenju nadstreška železniške postaje zahtevali odstop mestnega in državnega političnega vrha. Izbruhnili so nemiri, policija je uporabila tudi solzivec. - V državnem zboru se začenja obravnava prvega obsežnejšega predloga zakona ministrstva za zdravje, in sicer o kakovosti v zdravstvu. Med drugim je predvidena javna objava podatkov o uspešnosti zdravljenja na ravni zdravstvenega tima, oddelka in bolnišnice.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Začenjajo se zaslišanja kandidatov za evropske komisarje. Marta Kos se bo pred pristojnim odborom evropskega parlamenta predstavila v četrtek. Če ne bo zapletov, bi nova komisija lahko delo začela s prihodnjim mesecem. Druge teme: - Pred jutrišnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami ankete kažejo na izjemno tesen izid med Kamalo Harris in Donaldom Trumpom. - Izrael obvestil Združene narode, da prekinja sporazum o delovanju Agencije za palestinske begunce. - Začenja se preventivna akcija Slovenija piha nula nula. Policisti bodo do konca tedna poostreno nadzirali voznike.

V Novem Sadu se je sinoči zbralo več kot 1000 ljudi, ki so v bližino železniške postaje, kjer se je v petek zrušil 36 metrov dolg betonski nadstrešek in pokopal 14 ljudi, še trije pa se bojujejo za življenje, prinašali sveče in rože. Ob šoku in žalosti je med prebivalci tudi vse več jeze, sprašujejo se, kako je mogoče, da se kaj takega zgodi na obnovljeni zgradbi. Sporočajo, da je dovolj sprenevedanja in prikrivanja, zahtevajo resnico in prevzem odgovornosti za tragedijo. V oddaji tudi o tem: - Prizadetim v katastrofalnih poplavah v Španiji bo pomagalo še 10 tisoč vojakov in policistov - Fitofarmacevtska sredstva bodo v prihodnje lahko kupovali in uporabljali le poklicni uporabniki - Hokejisti Olimpije do druge domače zmage v dveh dneh

V Srbiji je danes dan žalovanja za žrtvami včerajšnje nesreče na železniški postaji v Novem Sadu, kjer se je zrušil del betonskega nadstreška in pod sabo pokopal 14 ljudi, trije so huje poškodovani. V Novem Sadu so razglasili tridnevno žalovanje. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v sinočnjem nagovoru sporočil, da je med žrtvami osem državljanov Srbije, ena žrtev je iz Severne Makedonije, identiteta petih žrtev pa še ni znana. V oddaji tudi o tem: - V Združenih narodih opozarjajo, da so razmere na severu Gaze po skoraj mesecu dni obleganja apokaliptične - Občina Ajdovščina z bogato rimsko dediščino postala točka na zemljevidu Feničanske kulturne poti Sveta Evrope - Hokejisti Olimpije premagali Vorarlberg, v alpski ligi uspešni tudi Jeseničani in Celjani

Danes je dan spomina na mrtve - državni praznik in dela prost dan, ko na pokopališčih ob cvetju zažarijo sveče. Katoliki hkrati praznujejo praznik vseh svetih in se spomnijajo vseh tistih, ki so dosegli svetništvo, a za to niso bili javno razglašeni. Državni vrh na čelu s predsednico republike Natašo Pirc Musar bo na Kongresnem trgu v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Ta dan pa je priložnosti tudi za razmislek o smrti oziroma zadnjih trenutkih življenja. V oddaji tudi: - Število umrlih v neurju v Španiji naraslo na najmanj 158. - Strah nemške vlade ob morebitni Trumpovi vrnitvi v Belo hišo. - V okviru meseca preprečevanja zasvojenosti svarila pred naraščanjem nekemičnih odvisnosti.

Danes je dan reformacije, ko je nemški menih Martin Luther pred 517-imi leti cerkvenim oblastnikom poslal 95 tez o prenovi Cerkve. Dan nas vsako leto spomni na protestantski projekt oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, v katerem je imel osrednjo vlogo Primož Trubar. Slovenščina je danes med stotimi največjimi in najbolje razvitimi svetovnimi jeziki, pojasnjuje jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič, ki poudarja, da je prihodnost slovenščine ob globalizaciji optimistična. V oddaji tudi: - Objavljenega premirja med Izraelom in Hezbolahom za zdaj ni. - V Španiji tridnevno žalovanje zaradi največjih poplav v zadnjih desetletjih. - V ospredju evropskih poročil o napredku Zahodnega Balkana pomen vladavine prava.

Več kot 600 slovenskih podjetij je vpetih v dobaviteljske verige in povezanih z nemško avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v resnih težavah. Razmere pozorno spremljajo tudi na ministrstvu za delo zagotavlja minister Luka Mesec. Vodstvo Volkswagna, ki je napovedalo odpuščanja in zaprtje treh tovarn v Nemčiji bo danes nadaljevalo pogajanja s sindikati. Medtem so od danes na območju Evropske unije v veljavi dodatne carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske. Ostali poudarki oddaje: Vprašanje zaprtja TEŠ-a deli stroko, gospodarstvo in civilne iniciative Izraleska prepoved UNRWA v Gazi je kršenja mednarodnega opozarja tudi Slovenija Na področju odpravljanja korupcije našo državo čaka še nekaj dela

Zaradi poglabljanja krize v nemški avtomobilski industriji se na odpuščanja pripravljajo tudi pri nas. Dve tretjini podjetij v panogi naj bi razmišljalo o zmanjševanju števila zaposlenih. Delodajalci pozivajo vlado k subvencioniranju čakanja na delo in krajšega delovnika. Ministrstvo za delo je pripravilo nabor ukrepov, uveljavitve pa ni pričakovati pred novim letom. Drugi poudarki oddaje: - Izrael prepovedal delovanje agencije Združenih narodov za pomoč Palestincem - Za koliko se bodo zaradi plačne reforme v javnem sektorju zvišali stroški občin? - Dobitnika Jenkove nagrade prvič dva pesnika - Miljana Cunta in Robert Simonišek - Prestižna zlata žoga španskima nogometašema Rodriju in Aitani Bonmati

Ob intenzivnih napadih izraelske vojske v Gazi poskušajo pogajalci v Katarju doseči dogovor o premirju. Egiptovske oblasti predlagajo dvodnevno prekinitev ognja, ki bi nato vodila v trajno. Hamas naj bi bil pripravljen sprejeti predlog, a ob tem poudarja, da se ne bo umaknil z območja, kar pa je eden od poglavitnih pogojev Izraela. Preostale novice: Na vrhuncu ameriške predvolilne kampanje napovedi o zelo tesnem izidu. Javne radiotelevizije v Evropi pred številnimi izzivi. Celovečerec Odrešitev za začetnike zmagovalec FSF-ja.

Izraelska vojska je po včerajšnjih nočnih napadih na Iran, kjer je - kot je razvidno iz satelitskih posnetkov - zadela objekte za pripravo trdega goriva za balistične rakete, nadaljevala obstreljevanje Libanona in Gaze. Samo v Bejt Lahiji na severu enklave je ubila najmanj 45 ljudi. Posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese je opozorila, da v Gazi spremljamo genocid. Druge teme: - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sklenila turnejo po zahodnem Balkanu. - Na gruzijskih parlamentarnih volitvah zmagala vladajoča proruska stranka. - Pobuda za večjo pridelavo krompirja na Goriškem.

Izrael je uresničil napovedi in 25 dni po iranskem raketnem obstreljevanju judovske države napadel Islamsko republiko. Predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je ob začetku zračnih napadov sporočil, da gre za natančno ciljano obstreljevanje vojaških tarč v Iranu. Napade so po treh nizih končali. Ostali poudarki oddaje: Na srečanju finančnikov v Washingtonu Slovenija pohvaljena za izvajanje strukturnih reform Na proslavi ob dnevu suverenosti premier Golob za več denarja za vojsko Začenja se nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju

Danes bi se morala začeti kampanja pred referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne Krško. A poslanci so na včerajšnji seji dokončno potrdili odlok, s katerim preneha veljati prejšnji odlok o razpisu referenduma. V oddaji pa tudi o tem: - V izraelskih napadih na Gazo samo od sinoči ubitih in ranjenih približno 200 ljudi. - Ursula von der Leyen pred najzahtevnejšim obiskom balkanske turneje: odpravlja se v Beograd. - Nogometaši Olimpije in Celja uspešni v prvih domačih tekmah konferenčne lige

Državni zbor bo danes po pričakovanjih preklical referendum o drugem bloku krške nuklearke. Na prvi od dveh izrednih sej pa bo obravnaval predlog zakona o plačah v javnem sektorju. Druge teme: - Rusija, največja svetovna izvoznica pšenice, predlagala vzpostavitev borze žita med državami BRICS. - Turčija za napad na podjetje v Ankari, ki je terjal najmanj 5 življenj, obtožila Kurdsko delavsko stranko ter napadla njene položaje v Siriji in Iraku. - Festival slovenskega filma v polnem razmahu; poleg filmskega programa v Portorožu tudi strateška srečanja.

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je včeraj v Beli hiši sprejel premierja Roberta Goloba in se mu znova zahvalil za posredovanje Slovenije v poletni veliki izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. Sogovornika sta poleg tega veliko pozornosti namenila skupnim interesom obeh držav na področju energetike in inovacij, kjer se Sloveniji odpirajo možnosti za sodelovanje na ameriškem tržišču, ter aktualnim mednarodnopolitičnim temam. Drugi poudarki: - Nemške finance niso več zgled za druge članice Unije - Berlin se spopada s povečevanjem izdatkov. - Spletne goljufije že skoraj prehitele vsa druga premoženjska kazniva dejanja. - Na odprtju Festivala slovenskega filma v Portorožu nagrado za življenjsko delo podelili kostumografinji Zvonki Makuc.

Referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne Krško očitno ne bo, saj so parlamentarne stranke enotno podprle predlog za njegov preklic. Gibanje Svoboda se bo vrnilo k prvotnemu načrtu, da se novembra pripravi izhodišča za zakon v zvezi z Jekom 2. Postopek priprave zakona bo omogočal tudi sodelovanje javnosti, je napovedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ameriški predsednik Joe Biden bo na delovnem obisku v Beli hiši gostil premierja Roberta Goloba - Gospodarska nagrada zlata gazela podjetju Hyla, ki izdeluje visokokakovostne vodne sesalnike - Opolnoči so se zunaj avtocest zvišale cene goriv; največ, za dobre 4 cente na liter, je dražji bencin

Kdo bo novi guverner oziroma guvernerka Banke Slovenije? Predsednica države Nataša Pirc Musar je prejela 7 prijav, predvidoma danes pa bo v Državni zbor poslala ime izbranega kandidata oziroma kandidatke. Pred tem se je o podpori posameznim kandidatom posvetovala s poslanskimi skupinami. Za potrditev guvernerja v Državnem zboru mora ta prejeti 46 poslanskih glasov in to na tajnem glasovanju. Drugi poudarki: - Izrael znova napadel cilje Hezbolaha v Bejrutu, Združenim državam pa sporočil svoje zahteve za končanje vojne. - Na volitvah v Moldaviji po še nepopolnih podatkih tesno za vstop v Evropsko unijo, predsednika države bodo izbirali v drugem krogu. - V Portorožu se začenja konferenca Digitrajni učitelj o uporabi in etičnih vidikih umetne inteligence na področju izobraževanja.

V Ljubljani je vse nared za vrhunec največje športnorekreativne prireditve v Sloveniji. Prireditelji 28. ljubljanskega maratona pričakujejo rekordno udeležbo. Druge teme: - Na severu Gaze eden najbolj smrtonosnih izraelskih napadov zadnjih tednov - Moldavija na voliščih odloča o nadaljnji evropski poti - V obeh Goricah kmalu evakuacija zaradi deaktivacije bombe

Voditelji večjih zahodnih držav so včeraj v Berlinu soglasno podprli ukrajinski boj proti ruski invaziji. Toda tako imenovani načrt za zmago, ki ga je predstavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, za zdaj med zaveznicami ni bil sprejet z glasno podporo. Druge teme: - Na severu Gaze še naprej tanki, v napadih več 10 mrtvih - Stranka NSi danes na volilnem kongresu - Pri novem zakonu o detektivski dejavnosti polemike o osebni zaznavi

V naključnem soočenju s pripadniki izraelske vojske je bil včeraj v Rafi ubit vodja Hamasa Jahja Sinvar. Uboj je za izraelsko politiko velik uspeh. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da to sicer ni konec vojne v Gazi, je pa začetek njenega konca. Drugi poudarki oddaje: - K premirju na Bližnjem vzhodu so znova pozvali voditelji Evropske unije. A v ospredju njihovega zasedanja je bila včeraj podpora Ukrajini. K pravičnemu miru bi jo pripeljalo tudi članstvo v Natu, je na srečanju z obrambnimi ministri zavezništva dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. - Najnovejše znižanje temeljnih obrestnih mer, ki ga je včeraj sprejel svet Evropske centralne banke, temelji predvsem na zniževanju inflacije. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ob tem izpostavlja, da se nakazuje nova nevarnost v obliki šibke gospodarske rasti, nestanovitne industrijske proizvodnje in upada rasti storitev. - Stabilen vir energije je želja vseh, so pa želje glede tega, kakšen ta vir bo, zelo različne. Ob razpravah o primernosti jedrske energije številni nasprotujejo tudi obnovljivim virom. Številni občani Ilirske Bistrice so bili sinoči ostro proti gradivi vetrnic.

Slovenija je lahko zgled preostali Evropi s svojo držo v negotovih razmerah, je sinoči pred začetkom srečanja guvernerjev Evropske centralne banke na Brdu pri Kranju dejala njena predsednica Christine Lagarde. Svet ECB bo danes predvidoma še nekoliko znižal ključne obrestne mere. Drugi poudarki oddaje: - Konflikta v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu bosta osrednji temi ločenih srečanj voditeljev Unije in obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Obojim naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil načrt za zmago Ukrajine, ob pričakovani dodatni podpori zaveznic. - JEK 2 - ZA ali PROTI? Zaradi velikosti in daljnosežnosti projekta je nujna odločitev na državni ravni. Za Hrvaško, solastnico krške nuklearke, morebiten drugi blok še ni pomembna tema. - Zob časa načenja planinske koče, prav tako prostovoljstvo pri njihovi obnovi.

Sinoči je odjeknila novica, da je policija kazensko ovadila predsednika vlade Roberta Goloba. Kot je poročala Televizija Slovenija, je prejetje ovadbe potrdilo tudi specializirano državno tožilstvo in prav od tega je odvisen nadaljnji potek dogodkov. Policija je vložila ovadbo po skoraj dveh letih preverjanja navedb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, da se je Golob vmešaval v delo policije. Šlo je zlasti za njegova pričakovanja do nje in do vršilca dolžnosti direktorja policija Boštjana Lindava, naj policijo "očistita janšistov" . V oddaji pa tudi o tem: - Razpis referenduma o drugem bloku krške nuklearke na ustavno sodišče - V Gazi najhujše omejitve humanitarne pomoči po začetku napadov, tudi v Libanonu se humanitarna katastrofa poglablja - V Frankfurtu odpira vrata največji knjižni sejem na svetu, letos častna gostja Italija

Pozivom h končanju izraelskih napadov na pripadnike mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona se je včeraj soglasno pridružil varnostni svet te organizacije. Vodja mirovnih operacij Jean-Pierre Lacroix kljub pozivom Izraela vztraja, da se misija Unifil ne bo umaknila z območja. Kot je dejal, čutijo zavezo po svojih najboljših močeh izpolniti mandat, ki jim ga je dal varnostni svet. Unifil so podprli tudi evropski zunanji ministri. Ostali poudarki oddaje: - So državne naložbe del problema ali rešitve za razvoj Slovenije in njene javne finance? - V pripravi zakonske podlage za plačilo stroškov reševanja v gorah v primerih malomarnosti. - Ob svetovnem dnevu bele palice opozorila na problem dostopnosti do knjižnega gradiva za slepe in slabovidne. Letos poudarek na brajici, saj mineva 200 let od njene objave.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han bo danes obiskal šempetrski Mahle, kjer se bo v pogovoru z vodstvom, delavci in sindikati podrobneje seznanil z razmerami v podjetju in morebitnimi ukrepi. Družba je napovedala, da bo zaradi preselitve delov proizvodnje v Bosno in Hercegovino in na Madžarsko ter nove naložbe v električno proizvodnjo v Šempetru odpustila približno 600 delavcev. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih pa direktor podjetja Mahle električni pogoni Slovenija Guntram Haas napoveduje nova vlaganja v vrednosti 300 milijonov evrov. V oddaji pa tudi o tem: - Hezbolah napadel izraelsko vojaško oporišče. Izraelska vojska vdrla v oporišče mirovnih sil - Tajvan v visoki vojaški pripravljenosti, v novih vojaških vajah ga obkolila kitajska vojska - Nogometaši v Ligi narodov strli Kazahstan in ostajajo v igri za prvo mesto v skupini

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Poslanke in poslanci so, kot rečeno, sinoči potrdili odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Predlog za razpis referenduma so že spomladi vložile poslanske skupine Svoboda, SD, NSi in SDS. O projektu Jek 2 se bomo izrekali 24-tega novembra. Že danes bo državna volilna komisija odločala o sprejetju aktov za izvedbo referenduma. Roki za opravila bodo začeli teči v ponedeljek. V oddaji tudi o tem: - Zaposlene v družbi Mahle/fon. Mále/ v Šempetru pri Gorici presenetila novica o ukinitvi več kot 600 delovnih mest. - Izraelski napad na središče Bejruta zahteval najmanj 22 življenj, več kot 100 ljudi ranjenih; v napadu na jugu Libanona ranjena dva pripadnika misije Združenih narodov - Slovenski nogometaši v Ligi narodov doživeli prvi poraz

Državni zbor se bo danes seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Vlada predlaga povečanje porabe za 900 milijonov na 17,1 milijarde evrov. Kljub gospodarski rasti bo primanjkljaja za skoraj 2 milijardi. V oddaji pa tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na vrhu v Dubrovniku omenil možnost konca vojne v Ukrajini v prihodnjem letu - Orkan Milton s silovitimi vetrovi in obilnim padavinami dosegel Florido; številna mesta poplavljena, 2 milijona odjemalcev brez elektrike - Na Koroškem ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v ospredju pomoč zaradi stisk po lanskih poplavah

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je posvaril Libanon, da ga lahko doleti enako uničenje kot Gazo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je vnovič pozval k takojšnji prekinitvi ognja in posvaril pred možnostjo širjenja konflikta. Izraelska vojska medtem še naprej obstreljuje palestinsko enklavo in severno sosedo, izvedla pa je tudi zračni napad na sirsko prestolnico Damask. Ubitih je bilo najmanj sedem civilistov. Drugi poudarki oddaje: - Floridi se približuje orkan Milton, ki bi po opustošenju Helene lahko povzročil še več težav. - Vladna služba za obnovo po poplavah išče primerna zemljišča za nove domove. - Mednarodni festival stripa Tinta v ospredje tokrat postavlja moč ženskih avtorskih glasov.

Izraelska vojska je ob prvi obletnici vdora Hamasa v judovsko državo v Gazi po navedbah tamkajšnih oblasti ubila najmanj 77 Palestincev. Ob tem je nadaljevala obstreljevanje juga Libanona in napovedala širjenje te operacije. Kot je sporočila, je samo v eni uri napadla 120 ciljev Hezbolaha. Pripadniki tega šiitskega gibanja pa trdijo, da so včeraj na judovsko državo izstrelili skoraj 200 raket. Drugi poudarki - V Evropskem parlamentu kritični do nemškega nadzora na notranjih mejah s sosedami. - Nova ministra za obrambo ter za vzgojo in izobraževanje Borut Sajovic in Vinko Logaj prevzemata posle. - Prejemnik Ježkove nagrade je letos velikan slovenskega gledališča in filma Boris Cavazza.

Ob grožnji razširitve bližnjevzhodnega konflikta z izraelsko-iranskim spopadom mineva prva obletnica krvavega napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Več kot 3 tisoč skrajnežev je vdrlo v Izrael in ubilo prek tisoč 139 Izraelcev. V izraelskem maščevanju na Gazo je do danes umrlo več kot 42 tisoč Palestincev. V spopadu z libanonskim Hezbolahom, ki še traja, je bilo ubitih najmanj dva tisoč ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je bilo v zadnjem letu na Izrael iz Gaze, Libanona, Jemna in Irana izstreljenih več kot 26 tisoč raket. Drugi poudarki oddaje: - Na pomoč po smrtonosnih poplavah in plazovih v Bosni in Hercegovini prihaja tudi slovenska ekipa. - Državni zbor bo potrjeval nova ministra in razpravljal o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. - Radio Slovenija danes vabi v Cukrarno, kjer bo v živo mogoče spremljati nastajanje podkastov in drugih zvočnih formatov.

V izraelskem zračnem napadu na mošejo v središču Gaze je bilo po navedbah palestinskih virov ubitih najmanj 18 ljudi. V mošejo so se zatekli ljudje, ki nimajo kam - bodisi so na begu bodisi so njihovi domovi porušeni. Izraelska vojska pa trdi, da je bila tarča napada Hamasovo oporišče. Izraelska vojska je ponoči napadla tudi južne četrti Bejruta. Drugi poudarki: - V Bosni in Hercegovini upanje, da bi bil od pogrešanih še kdo živ, iz ure v uro manjše - Nadaljevanje volitev v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice - Tadej Pogačar tudi na dirki po Emiliji razred zase

Od zadnjih večjih poplav v Bosni in Hercegovini je minilo 10 let, tokrat pa utegne biti katastrofa še večja. Najhuje je na območju Jablanice severno od Mostarja, kjer je tudi največ pogrešanih. Za celotno območje entitete federacije Bosne in >Hercegovine so razglasili stanje naravne nesreče. Drugi poudarki oddaje: - Tudi minulo noč več eksplozij v južnih četrtih Bejruta- Nižja božičnica zaradi bolniške odsotnosti nezakonita - Danes je mednarodni dan učiteljev. Ti ne le poučujejo, ampak tudi vzgajajo, navdihujejo in oblikujejo prihodnje generacije.

Nad predeli Bejruta se dviga gost dim po nočnem bobnenju ob izraelskem obstreljevanju tarč, povezanih s Hezbolahom. Izrael ohranja napoved maščevanja Iranu. Pri tem želi pomoč Združenih držav. V Beli hiši za preprečitev regijske vojne na Bližnjem vzhodu predlagajo diplomacijo - ob tem se izogibajo neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bi v pomoč Izraelu napotili tudi svoje vojake. Ostali poudarki oddaje: - V Zagrebu neenotni glede dodatne pomoči Kijevu. Predsednik Milanovič proti sodelovanju hrvaških vojakov v Natovi misiji za Ukrajino. - Slovenija bo morala omejiti javno porabo. Fiskalni svet svari, da bo zvišanje plač v javnem sektorju narekovalo načrtovanje izdatkov. - Težave ob obilnih padavinah: zalite kleti in cestišča, vetrolom na Primorskem, svarila pred obsežnim poplavljanjem Krke.

Izraelska vojska stopnjuje napade v Libanonu. Prvič je napadla v bližini središča Bejruta, le nekaj metrov od stavbe parlamenta. Skupno je bilo ponoči ubitih najmanj 17 ljudi. Varnostni svet je medtem pozval k umiritvi razmer na vseh frontah Bližnjega vzhoda. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutteres je razmere v regiji primerjal s peklenskimi plameni. Ostali poudarki oddaje: - Zaslišanja evropskih komisarskih kandidatov v prvi polovici novembra; slovenska kandidatka Marta Kos pred odborom za zunanje zadeve. - Dograditev mariborske onkologije: ponudbo države o odkupu stanovanj sprejelo le 5 lastnikov. Danes na obisku premier Golob in ministrica Prevolnik Rupel. - Obilno deževje povzročilo nekaj nevšečnosti: podrta drevesa in zemeljski plazovi, zalilo tudi nekaj cest in objektov.

Se na Bližnjem vzhodu začenja regijska vojna? Izrael trdi, da bo Iran občutil posledice včerajšnjih raketnih napadov na izraelska mesta, izstrelke so pomagale sestreliti ameriške sile. Te iranske oblasti svarijo, naj se ne vpletajo - in da so Izrael raketirale zaradi ubitih v Gazi in Libanonu, med njimi so vidni člani oboroženih islamskih gibanj. Vodja iranskih oboroženih sil Mohamad Bageri je zatrdil, da sionistični režim - če ga zavezniki Izraela ne bodo ustavili - ob nadaljnjih zločinih čakajo hujši napadi. Ostali poudarki oddaje: - Več zahodnih držav obsoja stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu. Tudi Slovenija poziva k prekinitvi ognja in zadržanosti. - Zahodni Balkan naj bi povezal prostotrgovinski sporazum CEFTA. Zaradi političnih sporov ga za zdaj blokira Kosovo. - Državo bodo zajele obilne padavine. Pristojni svarijo pred naraščanjem vodotokov in proženjem plazov.

Izraelska vojska je začela kopensko ofenzivo na jugu Libanona. O spopadih poroča tudi Hezbolah, ki trdi, da je izraelska vojska izvedla tudi najmanj šest napadov na Bejrut. Pred tem je Izrael tamkajšnjim prebivalcem ukazal umik. Druge teme: - Jens Stoltenberg se poslavlja od vodenja zveze Nato. Posle prevzema nekdanji nizozemski premier Mark Rutte. - Od danes obračunavanje omrežnine za elektriko po novem. Tarife določene po časovnih pasovih v dnevu, najdražja bo elektrika pozimi. - Začetek novega študijskega leta. Pristojni ob željah po uspehih opozarjajo tudi na pasti študentskega obdobja.

Tadej Pogačar je včeraj v Zurichu osvojil še naslov svetovnega prvaka v cestnem kolesarstvu. Zanj je to že 86. zmaga in ena največjih in najpomembnejših v karieri. Druge teme: - Na parlamentarnih volitvah v Avstriji prvič zmagali skrajno desni svobodnjaki, a bodo težko sestavili vlado - Izrael znova silovito nad Libanon, v zadnjem dnevu ubitih več kot 100 ljudi, napadene tudi tarče v Jemnu - Pred začetkom študijskega leta opozorila o pomanjkanju subvencioniranih nastanitev

Kolesarska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič se bosta danes podala v lov na zmago na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Skoraj 274 kilometrov dolga trasa predvsem Pogačarja, kot specialista za enodnevne dirke, postavlja v vlogo izrazitega favorita. Za oba asa bo skrbelo 6 slovenskih kolesarjev. V oddaji tudi: - Izrael po uboju Hezbolahovega voditelja napoveduje širitev vojaške ofenzive - Ankete zmago na današnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah napovedujejo skrajno desnim svobodnjakom - Današnji svetovni dan srca kot opomnik za boljšo skrb za zdravje

Premier Robert Golob je vodil zasedanje varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem je izrazil prepričanje, da omenjeni organ ne stori dovolj za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu. Poudaril je, da humanitarna prizadevanja ne zadostujejo, in pozval k priznanju palestinske države. Dotaknil se je tudi zaostrovanja razmer v Libanonu in dejal, ne smemo dovoliti, da se zgodi še ena Gaza. Dogajanje v Libanonu je dodaten znak, da je nujno izpolniti dogovor o prekinitvi ognja, je poudaril. - Izrael ponoči okrepil napade na Bejrut - Šest slovenskih šol s projektom Večjezičniki krepi integracijo priseljenih otrok - Gorica vabi na kulinarični festival Okusi ob meji

Poslanke in poslanci se bodo ob začetku današnje seje po napovedih seznanili z odstopom ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh in o predvideni interpelaciji ne bodo razpravljali. Ministrica je včeraj zavrnila očitke o nepravilnostih pri nakupu prenosnih računalnikov ter tako imenovani aferi modre luči in premierju Robert Golobu podala odstopno izjavo. V oddaji tudi o tem: - Stroka opozarja, da sklenjeni dogovor o plačnem sistemu v javnem sektorju ne predstavlja korenite reforme. - Izraelska vojska kljub številnim pozivom k premirju nadaljuje napade na Libanon, v minulih 24-ih urah ubitih več kot 90 ljudi. - Mariborski mestni svetniki podprli predlagano zvišanje cen javnih vrtcev. Te bodo višje za nekaj več kot pet odstotkov.

Svetovni voditelji, ki so zbrani v New Yorku na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, pozivajo k umiritvi razmer med Izraelom in gibanjem Hezbolah v Libanonu. Združene države Amerike, Evropska unija ter Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so pozno sinoči objavili skupni poziv k 21-dnevni prekinitvi ognja na meji med Izraelom in Libanonom. Kot so zapisali, razmere tam predstavljajo nesprejemljivo tveganje za širši regionalni konflikt. Druge teme: - Bo že danes znana usoda ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stiojmenove Duh? Pred jutrišnjo interpelacijo se ugiba o njenem morebitnem odstopu. - Vlada bo predvidoma potrjevala predlog proračunov za prihodnji dve leti in obravnavala predlog novega plačnega zakona. - V Novi Gorici so se začeli 34-ti Dnevi evropske kulturne dediščine, na katerih je letos v ospredju dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.

V Libanonu je še naprej nemirno. Po silovitih izraelskih napadih civilisti množično zapuščajo jug države. V dveh dneh spopadov je bilo ubitih skoraj 600 ljudi, več kot dva tisoč je ranjenih. Izraelske sile so ponoči večkrat napadle tudi Bejrut, kamor so se umaknili ključni pripadniki skrajnega gibanja Hezbolah. To je potrdilo, da je bil v včerajšnjem napadu ubit poveljnik raketnih sil. Medtem so se sirene prvič po zaostritvi na severni meji oglasile tudi v Tel Avivu in v celotnem osrednjem Izraelu. Protiletalska obramba je nad Golansko planoto sestrelila brezpilotni letalnik, za napad je odgovorna iraška šiitska milica, povezana z Iranom. V oddaji tudi: - Premier Golob v varnostnem svetu Združenih narodov opozoril, da bi ruska zmaga v Ukrajini ogrozila ves svet. - Sindikati javnega sektorja in vlada popoldne podpisujejo izjavo o stopnji usklajenosti besedila predloga novega plačnega zakona. - Najboljšo kratko zgodbo natečaja našega tretjega programa za nagrado lastovka spisal Aleš Berger.

V Libanonu razmere ostajajo napete. Izraelska vojska je v minulih 24-ih urah obstreljevala tisoč 600 tarč; večinoma na jugu Libanona, pa tudi v dolini Beka, ki velja za trdnjavo Hezbolaha. Ciljno usmerjen je bil tudi napad na Bejrut, tarča je bil poveljnik južne fronte skrajnega gibanja, Ali Karake, a je napad preživel. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih ubitih skoraj 500 ljudi, med njimi 35 otrok, več kot tisoč 600 je ranjenih. V Izraelu so razglasili izredne razmere. Vse državljane so pozvali, naj ostanejo v zakloniščih. Druge teme: - Začetek splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov v senci dogajanja na Bližnjem vzhodu. - Sindikati javnega sektorja in vlada uskladili besedilo novega plačnega zakona, podpisali ga bodo jutri. - Opolnoči so se pocenila pogonska goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest, cenejše tudi kurilno olje.

Premier Robert Golob je na sedežu Združenih narodov v New Yorku pozdravil potrditev Pakta za prihodnost. Med drugim je omenil pomen vodne diplomacije, ki povezuje različne tehnologije pri spremljanju vodnega kroga. Svetovne voditelje je povabil k oblikovanju mednarodnega partnerstva s ciljem, da ljudem omogočijo dostop do čiste, trajnostne in varne vode. Prepričan je, da je to edina pot, če se želimo zares spopasti s podnebno krizo in spremembami, ki jih prinaša. Drugi poudarki: - Državni zbor začenja septembrsko sejo, osrednja točka interpelacija zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. - Na volitvah v deželni zbor nemške dežele Brandenburg tesna zmaga Socialnih demokratov pred desno stranko Alternativa za Nemčijo. - Belgijec Evenepoel na svetovnem kolesarskem prvenstvu ubranil naslov v vožnji na čas, Roglič 12.

Libanonsko skrajno gibanje Hezbolah je okrepilo napade na Izrael. Kot sporoča, je ponoči raktiralo oporišče izraelskih zračnih sil jugovzhodno od Hajfe. Izrael trdi, da je vse rakete prestregel in da smrtnih žrtev ni bilo. V napadih na obmejnem območju je bilo sicer ranjenih več ljudi. Šole in javne ustanove ostajajo danes zaprte. Na skrajnem jugu države pa je sestrelil brezpilotni letalnik. Medtem je nemirno tudi na Zahodnem bregu. Izraelske sile so sredi noči vdrle v dopisništvo Al Jazeere v Ramali in ga za 45 dni tudi zaprle. V oddaji tudi: - Na nemških deželnih volitvah v Brandenburgu se zmaga obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo. - V Portorožu bo potekala osrednja slovesnost ob koncu tradicionalnega srečanja nekdanjih internirank. - V Črni na Koroškem dobrodelna dražba za prizadete v lanskih poplavah.

Razmere na Bližnjem vzhodu so vse bolj napete. Libanonsko gibanje Hezbolah je sinoči potrdilo, da je bil v včerajšnjem izraelskem napadu na Bejrut med drugim ubit visoki poveljnik omenjenega šiitskega gibanja Ibrahim Akil. V napadu je bilo sicer skupno ubitih najmanj 14 ljudi. O množičnih eksplozijah komunikacijskih naprav, ki so v torek in sredo prizadele Libanon in katerih tarče so bili pripadniki Hezbolaha, je sinoči razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Misija Svetovne organizacije v Libanonu je odgovornost na napad, v katerem je bilo ubitih najmanj 37 ljudi, ranjenih pa več kot 3 tisoč 400, pripisala Izraelu. Označila ga je za teroristično dejanje, saj je bilo veliko žrtev med civilisti. Varnostni svet - zasedanje je vodil slovenski veleposlanik Samuel Žbogar - je strani pozval k zmanjšanju napetosti in diplomatskim prizadevanjem za rešitev krize. Druge teme: - Slovenija na pomoč državam, ki jih je prizadel ciklon Boris. - Pozivi k vključujoči družbi v ospredju dogajanja ob mednarodnem dnevu gluhih. - Zmaga hokejistov Olimpije ob začetku nove sezone razširjenega avstrijskega prvenstva.

Vlada in sindikati javnega sektorja so vse bliže dogovoru o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. Kot kaže po sinočnjih pogajanjih, bi se to poglavje lahko končalo prihodnji teden. Ostali poudarki oddaje: - Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj: Tudi koncesionarji bodo morali delati v dežurni službi. - Izrael izvedel najintenzivnejše letalske napade na Libanon v zadnjem letu; med zadetimi cilji naj bi bilo 100 raketometov Hezbolaha. - Končan prvi krog nogometne lige prvakov; zmago Atletica proti Leipzigu zaznamovala Šeško in Oblak.

Odbor državnega zbora za zadeve Evropske unije je sinoči po skoraj 5-ih urah razprave z devetimi glasovi ZA in petimi PROTI odobril kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko; predvidoma danes jo bo uradno potrdila vlada. Marta Kos je v uvodni predstavitvi povedala, da je resor za širitev Unije, ki ga bo vodila, pomemben tako za Slovenijo kot Evropsko komisijo. Opozicijski poslanci so ji očitali pomanjkanje političnih izkušenj, nenačelnost, pro-ruska stališča in sodelovanje z nekdanjo službo državne varnosti. V oddajo tudi: - V Libanonu po eksplozijah pozivnikov še eksplozije radijskih postaj pripadnikov gibanja Hezbolah - Generalna skupščina ZN z nezavezujočo resolucijo za končanje izraelske zasedbe palestinskih ozemelj - Dobitnica letošnje Rožančeve nagrade za esejistiko Helena Koder z zbirko Krošnja z neznanimi sadeži

Slovenija bo danes vendarle končala ponovljeni postopek imenovanja svoje komisarske kandidatke, saj bo pristojni parlamentarni odbor pozno popoldne na nujni seji podal nezavezujoče mnenje o Marti Kos. Potem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila svojo komisarsko ekipo, so zdaj na vrsti evropski poslanci, ki bodo opravili zaslišanja vseh kandidatov. Če bo Marta Kos uspešno prestala še sito v Evropskem parlamentu, bo v prihodnji Komisiji pristojna za širitev Unije. Druge teme: - Nov pretres na Bližnjem vzhodu. V Libanonu ob eksplozijah pozivnikov pripadnikov Hezbolaha najmanj 11 mrtvih. Hezbolah krivi Izrael. - Kaj čaka nova ministra? Borut Sajovic bo prevzel obrambni resor, Vinko Logaj pa ministrstvo za izobraževanje. - Začetek sejma MOS v Celju. Na podjetniškem forumu tudi o padcu konkurenčnosti in pomanjkanju delavcev.

Delovna skupina za nov plačni zakon v javnem sektorju se je prav zdaj lotila nadaljevanja pogajanj. Predstavnikom vlade in sindikatov javnega sektorja namreč včeraj ni uspelo uskladiti vseh odprtih členov plačnega zakona. Odprta ostajajo ključna vprašanja, pravijo sindikati.Pogajalci pričakovano tudi tokrat niso razkrili vsebine, so pa izrazili upanje, da bodo do sredine prihodnjega tedna našli skupni jezik in omogočili podpis izjave o usklajenosti. V oddaji pa tudi o tem: - Premier Golob namignil, da bi Sloveniji po zamenjavi komisarksega kandidata lahko pripadel resor za širitev Unije - Vojna iz Gaze se bo, kot kaže, občutneje razširila na Libanon, Izrael želi vrniti obmejne prebivalce - Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov zdravstvene ustanove odpirajo vrata. Tokratna tema: napake v diagnostiki