Pesem v žepu

Kantavtor Luka Gluvić nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj šesti studijski album »Goreči grm«. Z albumom nadaljuje svoje ustvarjanje v t. i. lo-fi produkcijski kakovosti – pesmi zvenijo, kot bi bile posnete v nekem drugem času, s starejšo snemalno opremo. Po glasbeni in vsebinski plati se navdihujejo pri ustvarjalnosti velikih ameriških kantavtorskih imen in poslušalcem ponujajo odgovor na vprašanje, kako bi zvenela americana, če bi bila napisana v slovenskem jeziku.

Pevka in violinistka Ana Mezgec s svojo zasedbo Nakána predstavlja sveže avtorske šansone, zbrane na prvencu »Gozd not«. V igrivih besedilih se loti najrazličnejših tematik: od vsakdanjih tegob, kot sta lenoba in pospravljanje, do pasti medsebojnih odnosov in nenazadnje širšega, kritičnega pogleda na družbo. Besedne akrobacije uravnoteži zvrstno pisana glasba z domiselnimi aranžmaji, ki so jih kot Nakána ob Ani Mezgec soustvarili Leon Firšt, Jošt Lampret, Tilen Stepišnik in Gašper Peršl.

Letošnji prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka je Boris Cavazza. Javnosti je zagotovo najbolj znan kot igralec, režiser in scenarist. V Pesmi v žepu pa tokrat osvetlimo njegovo šansonjersko plat. Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje šansonov s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, o kateri nam je letošnji Ježkov nagrajenec spregovoril v Pesmi v žepu.

Kitara, različni odtenki rocka in pristna osebna izpoved: svoj šesti album »Ptice letijo spet na jug« nam v Pesmi v žepu predstavlja dolenjski kitarist in kantavtor Jernej Zoran. V osmerici pesmi, med katerimi so tri instrumentalne, ujame ravnotežje med izpovednostjo glasu in kitare ter poslušalce nevsiljivo povabi v svoj intimni svet, obenem pa najde dovolj prostora tudi za preprosto uživanje v glasbi.

Blaž Mencinger, prejemnik srebrne kante na festivalu Kantfest 2020, se po kantavtorskem prvencu – mali plošči »Ujetnik spominov« iz leta 2022 obrača od akustike s pridihom jazza in v družbi nove ekipe glasbenikov raziskuje igrivost, ki mu jo ponuja indie pop. V Pesem v žepu nam prinaša svoj prvi veliki album »Delček srca«.

Poletje je spakiralo kovčke in odkorakalo skozi vrata. Na njegovo mesto se bo vselila jesen, z rumeno-rdeče-rjavimi vedri sveže barve in s preprogami mehkega listja. Veter skozi priprta okna prinaša glasbo in besede jesenskih šansonov in kantavtorskih pesmi, ki jih bomo poslušali v naslednjih minutah. V Pesem v žepu nam jih prinašajo Primož Vidovič, Marko Grobler, Svetlana Makarovič, Milan Kamnik, Tomaž Pengov in Jani Kovačič.

Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoji kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi aranžmaji. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.

Đoko ustvarjajo glasbo, ob kateri zastrižete z ušesi: kitarski rifi, klaviaturne podlage ter vokalne melodije svoj navdih iščejo v bogati svetovni popularnoglasbeni zapuščini, glasbo pa dopolnijo slovenska besedila z mariborskim naglasom in zvrhano mero srbohrvaških besed in fraz. V Pesmi v žepu nam vsi štirje člani benda predstavijo svoj prvenec »To ti vračam, tvoje je«.

V Pesmi v žepu poslušamo pesmi iz projekta »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. Literarno-glasbeni projekt je zasnovala pevka in violončelistka Andrejka Možina, v njem pa je zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje.

Kantavtorski prvenec filozofa in šansonjerja Primoža Vidoviča »Carmina Humana« se zgleduje pri različnih glasbenih tradicijah urbane ljudske glasbe in s pomočjo družbene kritike išče renesanso v našem srednjem veku. Nekaj skladb z albuma poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.

Kantavtorski festival Kantfest je nastal z namenom druženja in predstavljanja nove kantavtorske produkcije, v dobrih dveh desetletjih svojega delovanja pa se je na njegovem odru v Rušah predstavilo skoraj sto domačih in nekaj deset tujih kantavtorjev. Najbolj prepričljivi med njimi so domov odnesli tudi katero od festivalskih nagrad: zlato, srebrno ali bronasto kanto. Letos pa novih kant ne bodo podelili. Zakaj takšna odločitev in kaj se bo s Kantfestom dogajalo v prihodnje, nam v Pesmi v žepu razkriva njegov dolgoletni organizator, pesnik in kantavtor Peter Andrej.

Urša in Jure Mihevc s skupino Fed Horses ustvarjata poslušljiv indie rock. Spomladi sta javnosti predstavila svoj prvi veliki album M. L. A. D., ki je začel nastajati v času epidemije covida, v ospredje pa postavlja tematiko duševnega zdravja.

V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki ga poslušamo v tokratni poletni Pesmi v žepu.

V ospredje kantavtorskega poletja v Pesmi v žepu danes stopa Vlado Kreslin, in to kar z dvema glasbenima izdajama: čisto svežim koncertnim albumom »Križanke, 2. 9. 2023«, ki je izšel prejšnji teden, ter albumom »Kje si bla doslej« s konca leta 2023, o katerem nam je spregovoril ob svojem 70. rojstnem dnevu.

V kantavtorskem poletju je danes z nami zasedba Hamlet Express. Tik pred koncem leta 2023 je izšel njen 6. album »Fantom svobode«, ki se je februarja udejanjil tudi kot vinilna plošča, v Pesmi v žepu pa nam ga je predstavil avtor pesmi in vodja zasedbe, pesnik in kantavtor Andraž Polič. Deseterica pesmi, med njimi dve instrumentalni, nas povabi na popotovanje po raznovrstnih glasbenih pokrajinah.

V Pesmi v žepu vstopamo v kantavtorsko poletje in poslušamo albume iz zadnjega leta, pospremljene s komentarji njihovih ustvarjalcev. Tokrat se nam predstavi mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek, ki je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila glasbeno skupino »Eleutheria«, kar v stari grščini pomeni svoboda. Pesmi so nastajale v okviru študija, na koncu pa se je Teja odločila, da jih združi v album, ki je hkrati njen kantavtorski prvenec: »Lion«.

Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« v Pesmi v žepu prepletamo tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo drugi del.

Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« bomo v Pesmi v žepu prepletali tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo prvi del.

Počeni škafi so navdih za svoje ustvarjanje našli v razigranem swingu New Orleansa in ga obogatili s šarmom francoskih šansonov. Kombinacija ulične neizumetničenosti in šansonjerskih besedil je recept, po katerem so zdaj ustvarili že svoj tretji album: Kompas. Grenkosladke zgodbe o privlačnostih in pasteh medosebnih odnosov nam v Pesmi v žepu premierno predstavita pevka Marjeta Prudič in večinski avtor pesmi ter vodja Počenih škafov Jernej Juren.

V Pesmi v žepu poslušamo novi album M. L. A. D. zasedbe Fed Horses, o katerem nam spregovori pevka in soavtorica pesmi Urša Mihevc. Skupino sta pred desetimi leti ustanovila z Juretom Mihevcem in se po začetnih countryjevskih taktih, napisanih v angleščini, odločila za pisanje v slovenščini, kar je Fed Horses približalo širši slovenski javnosti. Z mladostno energijo, zavito v poslušljiv indie rock, se Urša in Jure na novem albumu odločita razgaliti neiskrenosti ustaljenih družbenih konvencij in jim v kontrast ponudita solze, smeh, strah, brezup in upanje – ali kot pravita v eni od pesmi: »Vse, kar sovražim in hkrati ljubim, vržem na plano, nazaj čez ramo.«

V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.

Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.

Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.

V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.

Pesem v žepu vas danes vabi na potep s slovenskimi kantavtorji. S Koroške nam zapoje in zaigra Milan Kamnik, iz Ljubljane se oglasi kantavtor prekmurskih korenin Balladero, utrinek s Krasa v svojih novih uglasbitvah pesnika Srečka Kosovela prinaša Tinkara Kovač z Big Bandom RTV Slovenija, novo skladbo nam iz Maribora pošilja Bilbi, potep pa zaključimo v letu 1978 pri kantavtorskem prvencu Andreja Šifrerja »Moj žulj«.

V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.

Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.

V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.

V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki je za razliko od prvenca »Sančo Pansa« iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.

Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.

Pesem v žepu tokrat posvečamo slovenskim kantavtoricam. Najprej posežemo po posnetku s konca 80. let in poslušamo Matejo Koležnik, nato besedo prepustimo Mojci Prejac, zmagovalki Kantfesta 2014, ki nam predstavi novi single »Tu in zdaj«, v nadaljevanju pa se pogovarjamo z Mašo But iz kantavtorskega dua 3:RMA, v katerem ustvarja skupaj z Urško Supej, ter poslušamo pesmi z njunega novega projekta »The Garden of Edna«.

V Pesmi v žepu tokrat poslušamo izbor nekaterih starejših, pa tudi nekoliko novejših kantavtorskih posnetkov z živih nastopov. Izvajajo jih Urška Bančič, Sandra Erpe, Tomaž Domicelj, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Leopold I. Nekaj izvedb najdete na albumih, druge so shranjene v radijskem arhivu, saj so jih posnele ekipe naše radijske glasbene produkcije.

»Eleutheria« v stari grščini pomeni svobodo. S to besedo je poimenovana glasbena zasedba, ki jo je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek. Pevka in avtorica je svoja študijska raziskovanja strnila v osmerico pesmi, večinoma v angleškem jeziku, in nastal je glasbeno izčiščen prvenec z močno osebno noto: »Lion«.

Domača zasedba s svetovljanskim duhom Hamlet Express nam predstavlja svoj šesti album »Fantom svobode«. V eklektični osmerici skladb z oznako »fusion-chanson« se četverica glasbenikov poda na iskanje svobodnega izraza v svetu zaukazanih načinov bivanja, ustvarjanja in uživanja. O vsebini albuma, ki bo izšel tudi v vinilni obliki, nam v Pesmi v žepu spregovori vodja Hamlet Expressa, pesnik in kantavtor Andraž Polič.

V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V drugem delu se posvetimo mladi generaciji in novim zasedbam – nekatere od njih je k ustvarjanju spodbudil obujeni Festival slovenskega šansona – ter poslušamo pesmi, ki so jih ustvarili Masayah, Wera Bestrd, Tomaž Hostnik, Balladero, Prašnati in Nakána.

V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V prvem delu so s svojimi novimi albumi v ospredju Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Vita Mavrič, Same babe, Andraž Hribar in letošnji Ježkov nagrajenec Tomaž Domicelj.

»Kje si bla doslej« je naslov novega albuma, ki nam ga v Pesem v žepu prinaša Vlado Kreslin. Kantavtor, roker, folkroker – kakorkoli ga že poimenujete – se je v dolgih letih svoje glasbene poti preizkusil v različnih glasbenih zvrsteh in svojo kreativnost združil z mnogimi domačimi in tujimi glasbeniki. Tudi danes, pri sedemdesetih letih, aktivno ustvarja in s svojim novim albumom, po nekaterih štetjih osemindvajsetim, po drugih pa kar devetintridesetim, poslušalcem prinaša nekaj predelav starih pesmi ter še več novih.

Kantavtor Boštjan Pertinač nam v Pesem v žepu prinaša svoj drugi album »Kraške štorje«, kalejdoskop enajstih zgodb, ki jih je nabral po najrazličnejših kantinah in skritih kotičkih Krasa. Pri pisanju mu zgled predstavljajo nekateri starejši kantavtorski kolegi, kot sta Iztok Mlakar in Rudi Bučar, dodaja pa jim svoje lastne poglede in tako išče svojo pot v slovenskem glasbenem prostoru. Besedila so večinoma v kraškem narečju, pesmi pa se po zvoku nahajajo na presečišču etnoglasbe in poprocka. Album v celoto poveže avtorjeva želja po posredovanju zgodb, ki bi se sicer razblinile v času.

V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. V drugem delu so na vrsti skladbe, ki se obračajo k naši družbi in njenim problemom, pri tem pa včasih nastavijo ogledalo tudi nam poslušalcem. Šansone izvajajo Jure Ivanušič, Violoncelli Itineranti, Zajtrk, Primož Vidovič in Tomaž Hostnik.

V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. Začenjamo pri intimnih skladbah, v katerih se razkrivajo vprašanja, spoznanja in dileme posameznika – avtorja oziroma avtorice, ki šanson tudi izvaja: Ana Maria Mitić, Smaal Tokk, Veronika Nikolovska, Andrej Tomšič in Patricija Škof.

Ankaranska raperka Masayah se na prvencu »Zavedno« v mladostnem slengu sprehodi skozi različne glasbene zvrsti, od surovega rapa in žurerskega trapa do spevnejšega r'n'b-ja. Glasba zanjo predstavlja terapijo, dvaindvajsetletnica brez dlake na jeziku si želi, da bi skozi pesmi poslušalcem ponudila oporo, kakršno je v glasbi našla tudi sama.

Na Prvem odštevamo dneve in ure do zaključnega dejanja letošnjega Festivala slovenskega šansona. Ta zvrst ima pri nas dolgo zgodovino, ki so jo oblikovali predvsem entuziastični posamezniki: Frane Milčinski Ježek, Bojan Adamič, Meri Avsenak, Vita Mavrič, Svetlana Makarovič, Iztok Mlakar, zadnja leta se jim pridružujejo tudi mlajša imena. Nekaj jih bomo slišali tudi na odru Festivala slovenskega šansona, v soboto ob 20h v Kulturnem centru v Rogaški Slatini. V Pesmi v žepu bomo nocoj z vami delili besede dveh ustvarjalcev nekdanjega Festivala jugoslovanskega šansona: mojstra Bojana Adamiča in pesnika Ervina Fritza, pridruži se jima šansonjerka Vita Mavrič, nekaj misli o letošnjih nastopajočih pa bo povedal predsednik ene od letošnjih festivalskih žirij, pisatelj in pesnik Vlado Žabot.

Približuje se zaključno dejanje letošnjega Festivala slovenskega šansona, ki bo 28. oktobra 2023 v Kulturnem centru Rogaška Slatina. V dveh zaporednih Pesmih v žepu posvečamo nekaj pozornosti tistim skladbam, ki se v finale sicer niso uspele uvrstiti, a so vsaka zase unikaten in domišljen spoj besedila in glasbe. Šansoni druge oddaje se gibljejo med sedanjostjo in brezčasnostjo, izvajajo jih Rade kvartet, Prašnati, Gala trio, Ana Mezgec in Nakána ter Glas 'n bas.

Približuje se zaključno dejanje letošnjega Festivala slovenskega šansona, ki bo 28. oktobra 2023 v Kulturnem centru Rogaška Slatina. V dveh zaporednih Pesmih v žepu posvečamo nekaj pozornosti tistim skladbam, ki se v finale sicer niso uspele uvrstiti, a so vsaka zase unikaten in domišljen spoj besedila in glasbe. Rdeča nit prve oddaje bo motivika ljubezni, ki jo vsak na svoj način v pesmih predstavijo Anja Strajnar, Mihael Lajlar, Café Noisette, Dimme in Pedenjpedi ter Anja Hrastovšek.

Andraž Hribar se je širši javnosti prvič predstavil pred 25 leti na festivalu Slovenska popevka, leta 2001 je bil nagrajen na prvem Festivalu slovenskega šansona, istega leta je nastopil tudi na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in se tja v naslednjih letih vrnil še štirikrat, ves ta čas pa ostaja stalnica domačih glasbenih odrov. Sedem svojih samostojnih glasbenih albumov je doslej spravil na polico, tokrat nam v Pesem v žepu prinaša osmega, album ljubezenskih pesmi z naslovom ∞ (Neskončno).

Dvojina v ritmu bossa nove: BosaZnova sta Vanja in Matjaž Romih, ustvarjalni par, ki je svoje zgodbe iz zasebnega okolja pred kratkim prenesel na velike odre, kot sta Popevka in Melodije morja in sonca. Na svojem prvem albumu »Terapija za pare« nam skozi trinajst pesmi v duetu pripovedujeta o povsem vsakdanjih plateh življenja v dvoje.

Vstopamo v pesniški svet Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka in Janeza Menarta – in njihovih pesmi, ki so leta 1953 izšle v skupni zbirki »Pesmi štirih«. Zbirka je kmalu obveljala za ključno delo slovenske poezije, štirje pesniki pa s svojimi tematikami že sedemdeset let nagovarjajo glasbenike, ki v zapisanih verzih najdejo odmev svojih lastnih misli. Nekaj njihovih uglasbitev bomo poslušali v tokratni Pesmi v žepu.

Sanje o ustvarjanju glasbe so štiri najstnike iz Zreč pred leti združile v bend, jih nato odpeljale vsakega na svojo profesionalno glasbeno pot in po desetletju spet povezale v želji, da posnamejo avtorski album. Vokalist, kitarist in avtor Janez Skaza, klaviaturist Samo Jezovšek, baskitarist Tomaž Dolžan in bobnar Matjaž Skaza nam kot skupina Petsto metrov predstavljajo »Telo«. Rdeča nit albuma je ljubezen, ki na izrazito neposreden, vsakdanji, a nikakor ne banalen način v celoto poveže vseh deset zvrstno pisanih pesmi. O albumu nam v Pesmi v žepu spregovorita brata Janez in Matjaž Skaza.

Osmo sezono oddaje Pesem v žepu začenjamo s predstavitvijo novega albuma »Tree« zasedbe Blu.Sine. Drevo, ki je pognalo korenine v času lockdowna, se skozi glasbo na trenutke ozira v preteklost in obenem pogleduje v prihodnost, medtem ko se besedila spoprijemajo z osebnim ter hkrati občečloveškim vprašanjem smisla našega obstoja. Z nami se pogovarjata dva od članov zasedbe Blu.Sine: pevka in avtorica besedil Urška Bajec ter kitarist in producent Žiga Kroflič.

Prejšnji teden smo se v Pesmi v žepu ustavili na 21. festivalu Kantfest 2023. Festival, za katerim sta dve desetletji uspešnega delovanja, je do danes na svojem odru gostil veliko večino slovenskih kantavtoric in kantavtorjev, pa tudi nekaj tujih. Posnetki njihovih pesmi z vseh dosedanjih festivalov predstavljajo svojevrstno zakladnico: pregled, kako se je skozi teh 20 let razvijala slovenska kantavtorska scena, obenem pa tudi vpogled v zgodnejše faze ustvarjanja nastopajočih posameznikov. Nekaj jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu, pred mikrofonom pa se zvrstijo organizator Peter Andrej ter člana žirije Adi Smolar in Jani Kovačič.

Prvi program se vsako leto ustavi na kantavtorskem festivalu v Rušah in prisluhne nastopajočim. Med njimi se namreč vedno najdejo tudi takšni, ki bodo v prihodnosti oblikovali podobo slovenske glasbe. V Rušah smo bili tako tudi 11. avgusta letos, ko je 21. Kantfest 2023 razdelil nove kante. V Pesem v žepu prinašamo festivalski utrip in poslušamo nekaj nastopajočih, z nami pa spregovorijo organizator Peter Andrej, člani festivalske žirije Urška Čop Šmajgert, Jure Potokar in Adi Smolar ter trije nagrajenci: prejemnik zlate kante Matjaž Verčič – Wera Bestrd, prejemnik bronaste kante Boštjan Pertinač in nagrajenec za pesmi v tujem jeziku Vedran Ivorek.

Utrip tokratne Pesmi v žepu bodo narekovali ritmi brazilske bossa nove. V slovenščini, seveda. Poslušali bomo izbrane avtorske in prirejene skladbe v izvedbi zasedb Bossa de Novo in BosaZnova ter kantavtorice Sandre Erpe.

V tokratnem zvrstno pisanem kantavtorskem izboru znova povabimo na letošnji 21. Kantfest in poslušamo lanskega prejemnika srebrne kante Mišela Ristova - Ama, zapoje nam Iztok Mlakar z Big Bandom RTV Slovenija, nato pa se posvetimo albumu »Kontra-Alba«, na katerem sta Vita Mavrič in Jaka Pucihar predstavila izbrane manj znane pesmi Janija Kovačiča.

V Pesmi v žepu se najprej ustavimo na Obali, kjer poslušamo Draga Misleja Mefa in Rudija Bučarja, nato pa odpotujemo na festival Novomeško poletje na nastop Aleksandra Mežka. Aleksander nam premierno predstavi »Cloonaholly«, pesem »Tu sem doma« v angleškem jeziku, ki jo je posnel v duetu s škotskim glasbenikom Ianom Bruceom. Z nami spregovorita tudi organizatorja festivala Novomeško poletje Anja Pavlin in Igor Ilić.

Žgoči sončni žarki in nepredvidljivi nevihtni oblaki, svežina rečnega toka, šelestenje drevesnih krošenj in šum morskih valov. Poletna impresija bo usmerjala potek današnje kantavtorske Pesmi v žepu, s svojimi pesmimi bodo z nami Nika Solce, Marko Grobler, Andraž Polič, Marko Brecelj in Tomaž Pengov.

V drugem Poletnem utripu se ustavimo pri domači avtorici in izvajalki ter njeni novi mali plošči. Pevka Ajda Stina Turek se na EP-albumu »Trauma« loteva ozaveščanja o težavah duševnega zdravja, ki se je v zadnjih letih (predvsem po zaslugi epidemije koronavirusa) še posebej pri mladih precej poslabšalo. Album je nastal v okviru Ajdinega magistrskega študija na Berkleeju v Valencii, v štirih pesmih pa se je avtorica poleg pisanja in petja prvič lotila tudi glasbene produkcije.

Prva poletna Pesem v žepu vas najprej povabi različne kantavtorske koncerte po vsej Sloveniji, nato pa se ustavimo pri razpisu za letošnji 21. kantavtorski festival Kantfest International 2023. Prijave so odprte do 12. julija, nastopajoči pa si bodo 11. avgusta v Rušah poskušali priboriti zlato, srebrno ali bronasto kanto. Nad Kantfestom vse od začetka bdi kantavtor in pesnik Peter Andrej, s katerim spregovorimo o dvajsetih preteklih in prihajajočem enaindvajsetem festivalu.

Upamo, da je to vprašanje zgolj retorično, pa vendarle je lebdelo v zraku med pogovorom, ki je nastajal za tokratno Pesem v žepu. V središču bosta založba oziroma ustvarjalno polje Celinka in njen festival Godibodi, ki letos že šestnajstič po vrsti predstavlja nove glasbene projekte in izdaje. Z nami se pogovarja glasbenik in skladatelj ter umetniški vodja založbe in festivala Janez Dovč, pogovor pa prepletemo z glasbo nekaterih ustvarjalcev, ki so v preteklih letih sodelovali z založbo in nastopili na festivalu Godibodi: Sounds of Slovenia, Robert Petan, Počeni Škafi, Rudi Bučar, Katice, Lamai, Bilbi, Volk Folk, Elevators in Nula Kelvina.

Festival slovenskega šansona se je v prvi polovici maja vrnil na slovenske odre. V Kulturnem domu Krško in Gledališču Park Murska Sobota se je predstavila izbrana dvajseterica nastopajočih, ki so nam takoj po nastopih zaupali svoje vtise: Tomaž Hostnik, Irena Gantar, Ana Vipotnik, Laura Krajnc, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dejan Dimec, Kaya Tokuhisa, Klemen Smolej, Ana Maria Mitić, Anja Strajnar, Boštjan Rous, Veronika Nikolovska, Mihael Lajlar, Andrejka Možina, Andrej Tomšič, Anja Hrastovšek, Primož Vidovič, Ana Mezgec in Jure Ivanušič. Poglede na festival so z nami delili tudi člani strokovne žirije: Jadranka Juras, Barbara Šinigoj, Gregor Stermecki, Miha Zor in Vlado Žabot.

V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo na kantavtorske koncerte iz bližnje in nekoliko bolj oddaljene preteklosti. Zapeli in zaigrali nam bodo Robert Petan, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Momento Cigano, Hostnik pa Krečič, Vita Mavrič in Iztok Mlakar.

Pesem, še posebno kantavtorska pesem, je nosilka sporočil. Tudi takšnih z uporniško držo, ki želijo povezati podobno misleče posameznike in skupine ali zbosti tiste, ki so na drugi strani. A tokrat v središču naše pozornosti ne bodo angažirane, protestne pesmi, ki premikajo množice. Glas upora se lahko namreč v pesem ujame tudi na druge načine: kot spomin na preteklost, kot reakcija na sedanjost in nenazadnje kot obet – ali svarilo – na poti v prihodnost.

Laetitia Pohl je v vsakdanjem življenju študentka dramaturgije, na glasbenem odru pa se prelevi v lik KiKi, na videz naivne punčke, ki odraslim postreže z neprijetnimi vprašanji. Na kantavtorskem prvencu »KRiKi« nam v tesnobnem glasbenem vzdušju skozi trinajst pesmi posreduje svoj pogled na izzive odraščanja v današnjem svetu.

Pred dvajsetimi leti se je na literarnih večerjah v gostišču pri Pavli sestajala družba dobrodušnih src in zverinskih krikov, ki je prebirala poezijo različnih avtorjev – in lepega dne spomladi leta 2003 so na vrsto prišle pesmi Janeza Menarta. Zanje bi se menda spodobilo, da se jih tudi uglasbi, je razmišljal Viki Baba, poklical še tri glasbenike in rodila se je zasedba Same babe. V naslednjih dveh desetletjih je skupina prispevala nekaj ključnih kamenčkov v mozaik slovenskega šansona. Zadnjega, kot kaže, dodaja zdaj, kot poklon pokojnemu vodji zasedbe Vikiju. Ploščo »Vse živo! Same babe in samospevci« nam v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: vokalist Miha Nemanič in bobnar Uroš Buh.

V Pesmi v žepu se bomo danes ozrli čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se skozi leta prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegov opus nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.

V Pesmi v žepu predstavljamo novo ploščo »Neon srce« klavirskega kantavtorja Balladera, ki se po dobrem desetletju ustvarjanja pretežno v angleščini zdaj vrača k slovenskem jeziku. Dominik Bagola - Balladero se na albumu loteva predvsem ljubezenske tematike, dopolnjene z različnimi življenjskimi spoznanji, njegove pesmi pa bogatijo številna sodelovanja domačih in tujih glasbenikov. Skupaj z njimi v enajstih pesmih splete zvrstno pisano glasbeno zgodbo, v kateri pa po iskrenosti in neposrednosti vendarle najbolj izstopajo prav balade.

Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.

V zadnjih tednih se v Pesmi v žepu posvečamo slovenskemu šansonu. Natančneje, skladbam z devetih Festivalov slovenskega šansona, ki so se odvijali med letoma 2001 in 2013. V današnjem izboru naše raziskovanje nadaljujemo v smeri iskanja posebnosti, drznosti in inovativnosti, še posebej po jezikovni in interpretativni plati. Med tokratnimi izvajalci se znajdejo Same babe, Žabjak trio, Andraž Hribar, Anina Trobec, Jure Ivanušič in zasedba Davany.

V Pesmi v žepu brskamo po radijskem arhivu, kjer se nahaja malo več kot sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. V prejšnji oddaji smo se spraševali, kako lahko zveni slovenski šanson, danes pa bomo pogledali, s katerih perspektiv je mogoče pogledati na neko tematiko. Pa vzemimo za primer kar tisto najpogostejšo temo, ki kraljuje v popularni glasbi: ljubezen. Kako se je loti slovenski šanson?

V današnji in prihodnjih Pesmih v žepu bomo pozorno osvetlili delček radijskega arhiva, v katerem se nahaja dobrih sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. Njihovi avtorji oziroma izvajalci so se spopadli z izzivom, da glasbeno zvrst šansona, ki izvira iz srednjeveške Francije, preslikajo v slovensko okolje in ji dodajo svoj individualni pečat. Današnja prva arhivska oddaja bo nakazala razpon od klasičnih šansonov po francoskem zgledu, pa vse do zvrstno precej sodobnejših skladb.

Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak. Drugo je v začetku novega tisočletja odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. V glasbenem uredništvu Prvega pa zdaj odpiramo novo, tretje poglavje: Festival slovenskega šansona 2023, ki se bo s sklepnim dejanjem 28. oktobra 2023 vrnil tja, kjer se je vse začelo: v Rogaško Slatino.

V Pesmi v žepu poslušamo pivške rokerje Ana Pupedan z novim albumom »Naši u kantini«, ki so v preteklem letu proslavili trideset let skupne glasbene poti. Po vsem tem času si ne delajo več iluzij, da bodo z glasbo spremenili svet, vseeno pa si ob pesmih s tematikami nostalgije, minevanja ter povsem preproste zabave še vedno privoščijo tudi nekaj družbene kritike. O nastajanju albuma nam spregovori eden od članov zasedbe Marko Doles.

Ob koncu leta se v Pesmi v žepu oziramo po izstopajočih slovenskih kantavtorskih in drugih avtorskih glasbenih dosežkih iz zadnjega leta dni. Prejšnji teden smo pod smrečico postavili nekaj albumov in dogodkov, povezanih z znanimi, uveljavljenimi avtorji. Danes so na vrsti ustvarjalci mlajše generacije: duo 3:RMA, Blaž Mencinger, Urška Bančič, Primož Vidovič ter Leopold I., pridruži se jim še Severa Gjurin z novo kantavtorsko pesmijo.

Zadnja dva decembrska tedna v Pesmi v žepu namenjamo sprehodu med nekaterimi izstopajočimi albumi, obletnicami in dogodki, ki so zaznamovali področje slovenske kantavtorske in druge avtorske glasbe v zadnjem letu dni. Tokrat so na vrsti naslednji prepoznavni ustvarjalci: Tinkara Kovač, Andrej Šifrer, Bossa de Novo, Neisha, Vlado Kreslin in Drago Mislej Mef.

Vlado Kreslin v Pesem v žepu prinaša novi album »Živo«, na katerem se mu pridružijo mojstri gipsy swinga Teo Collori in njegova zasedba Momento Cigano. Spomladi so se odpravili na kratko skupno turnejo po Sloveniji, posnetke s koncertov pa so nato oblikovali v koncertno zvočno izdajo, ki jo bodo predstavili na letošnjem Kreslinovanju v Cankarjevem domu. Kreslinove pesmi, ki se jim na plošči pridružita še dve skladbi zasedbe Teo Collori in Momento Cigano ter ena priredba, zaživijo skozi virtuozno in doživeto interpretacijo ter nam dokažejo, da lahko še tako poznana pesem pod prsti izvrstnih glasbenikov zazveni sveže, kot bi jo poslušali prvič.

Drago Mislej Mef je po poklicu novinar, že več kot štiri desetletja pa tudi glasbenik in eden najplodovitejših slovenskih tekstopiscev. Njegova hiša v Izoli je bila vedno zbirališče najrazličnejših ustvarjalcev in je zdaj navdihnila tudi glasbeno-literarni projekt: album s knjigo, pravzaprav knjigozvočnico z naslovom »Ljubljanska 45«, o kateri se pogovarjamo v Pesmi v žepu.

Po zvoku deluje kot alternativna rokerska skupina – a Kühlschrank je v svojem bistvu kantavtorski projekt, pod katerega se podpisuje Simon Fugina. V zadnjem desetletju je svoje intimne glasbene utrinke postopoma objavljal v obliki posameznih singlov, ki jih je zdaj združil v album s pripadajočo knjižico »Konec nekega obdobja«. Prepletanje ljubezenske in družbene tematike v pesmih z močnim melanholičnim podtonom zveni kot odmev dvojine v temačnem svetu.

Novogoriška zasedba Avtomobili letos praznuje štirideset let. Vse od začetka jo vodi ustvarjalni tandem bratov Vuksanović: Marko kot pevec in avtor besedil ter Mirko kot klaviaturist in avtor glasbe. Avtomobili so te dni pri založbi ZKP RTV Slovenija izdali že svojo enajsto studijsko ploščo »Sijaj«, s katero se ozirajo v preteklost in ji dodajajo spoznanja sedanjosti. V pogovoru z Markom Vuksanovićem se posvetimo vsebini nove plošče in poskušamo odkriti navodila za srečno vožnjo v prihodnost.

Pesmi, ki jih poslušamo v današnji Pesmi v žepu, so izrazito uglašene z naravo in dihajo z vsako bilko, kamnom in živim bitjem, ob katerih so nastale. Piše jih Jani Kutin, vodja etno zasedbe Bakalina Velika. Skupina je po prvencu »Prvi krajec« iz leta 2019 letos predstavila svojo drugo ploščo »Zviezdna srebruo«. Odpravili smo se v Čadrg in Janija povprašali o nastajanju albuma in o njegovem pogledu na življenje, ki se zrcali v teh pesmih.

Današnji gost Pesmi v žepu je kantavtor Tomaž Domicelj, ki predstavlja novo koncertno ploščo »Jubilej« – izšla je pri ZKP RTV Slovenija, nad snemanjem in urejanjem pa je bdel naš glasbeni urednik Jane Weber. Domiceljeve pesmi nas združujejo že več kot 50 let, mnoge od njih so se med nami ustalile in ponarodele, a ves ta čas nastajajo tudi nove. Domiceljevi koncerti ne slovijo le zaradi dolžine in mnogih zbadljivih pripomb, ki jih natrese med pesmimi, ampak ljudi prepriča predvsem zaradi svoje glasbene in besedilne vsestranskosti. Koncertne utrinke je letos poleti zbral na novem dvojnem albumu »Jubilej«, posvečenem sedemdesetletnici Festivala Ljubljana, kjer so tudi nastali posnetki.

V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo po »Stopinjah«, ki jih ubira ustvarjalni dvojec Lara Poreber - Lamai in Borut Antončič - Bort Ross. Začelo se je pred petimi leti s prvencem »Tam«, njuna glasbena ljubezenska zgodba pa se zdaj nadaljuje v osmih skladbah s prepoznavnim Larinim vokalom, ki nadgrajujejo zasanjani pop prvenca, poslušalcem pa ponujajo prijeten odmik od tegob vsakdanjika.

Med kantavtorji je nekaj takšnih, ki so v prvi vrsti pesniki, zato so njihove kantavtorske stvaritve pravzaprav uglasbena poezija. Eden od njih je Matej Krajnc, ki kot kantavtor ustvarja že tri desetletja, pesni pa še nekoliko dlje. Zaradi zahtevnejših besedil in nekomercialne naravnanosti svoje glasbe ves čas ostaja bolj na obrobju scene. Letos poleti je predstavil dve vinilni izdaji: novi album »Spačene anekdote« in ponatis svoje prve prave kantavtorske plošče »Vse pesmi so tihe«.

V sedmo sezono Pesmi v žepu vstopamo z novim albumom uglasbene poezije »Med nama je angel«, predstavlja nam ga njegova avtorica, kantavtorica Ditka. Tako kot na prejšnjih treh albumih Ditka v ospredje postavlja sodelovanje s pesnikom Ferijem Lainščkom, tokrat pa dodaja še pet uglasbitev drugih pesnikov: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca, Karla Destovnika Kajuha ter pesem »Tiha misel« Srečka Kosovela, ki je nastala v sodelovanju s Tinkaro Kovač.

V zadnjem letošnjem poletnemu potepanju po nedavno izdanih skladbah in albumih slovenskih ustvarjalcev poslušamo pesmi v popevkarskih in rokerskih barvnih odtenkih. Z nami so Neisha z albumom »Dvigam jadra«, Tretji kanu s singlom »Na zadnji julijski dan« ter Vudlenderji s prvencem »Si ti tisti«.

Glasba dandanes nima več tolikšnega vpliva na družbeno dogajanje, kot ga je imela denimo v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja, s protestnimi kantavtorji in drugimi umetniki, ki so poganjali kolesje družbenih sprememb. A to ne pomeni, da danes glasba ne more biti kritična. Le nekoliko drugačne poti ubira, če želi biti slišana. Za današnji poletni izbor nedavno nastalih pesmi smo izbrali nekaj takšnih, ki našim individualnim in kolektivnim zablodam nastavljajo ogledalo, izvajajo jih zasedbi Katalena in Brina ter kantavtor ter filozof Primož Vidovič.

V Pesmi v žepu se danes skozi glasbo odpravljamo na kratek potep preko meja naše države. Družbo nam delajo glasbenice in glasbeniki, ki smo jih v preteklem letu z novimi projekti predstavili na Prvem: Ani Frece s šansonjerskim albumom »Hotel za srečo«, Noreia, Jani Kovačič in Laura Krajnc s koncertno ploščo »Kilt Roberta Burnsa«, duo 3:RMA s kantavtorskim prvencem »a well-paved road« in Bossa de Novo s svojim 5. albumom »Twist«.

Navdih za današnji glasbeni izbor v Pesmi v žepu odkrivamo v različnih kotičkih Slovenije. V Novi Gorici nas pozdravijo Avtomobili s prvim singlom z njihove prihajajoče plošče, v Čadrgu prisluhnemo zasedbi Bakalina Velika in novemu etno albumu »Zviezdna srebruo«, v Ljubljani nas pozdravi Blaž Mencinger s svojim kantavtorskim prvencem »Ujetnik spominov«, za konec pa odpotujemo proti severovzhodu, v Gornji Radgoni se nam z reperskim prvencem »Dobro jütro« predstavi Leopold I., za konec pa v Razkrižju zazvenijo še »Žalostinke po razkriško«, narečna poezija Vlada Žabota v uglasbitvi Rudija Pančurja in izvedbi Male mestne muzike.

Poslušamo tri vélika imena slovenskega kantavtorstva: Vlado Kreslin, Zoran Predin in Adi Smolar so v preteklem letu predstavili vsak svojo novo vinilno ploščo. Kreslinova »Namesto koga roža cveti« je jubilejna izdaja ob tridesetletnici istoimenskega albuma, Predin je na novi album »Takšnih več ne delajo« ujel odsev današnjega časa, Smolarjeva kompilacija »Pasji dnevi za kantavtorje« pa zaznamuje štiri desetletja njegovega kantavtorskega ustvarjanja.

Za iztočnico tokratnega poletnega izbora Pesmi v žepu smo si izbrali poezijo. Njena zvočnost, ritem in melodija, pretanjena igra vokalov in konzonantov – vse to se prav v tej umetniški zvrsti kar najlepše udejanji. Ker pa je Pesem v žepu glasbena oddaja, bomo ostali pri poeziji, ki je nagovorila glasbenike, da so ji dodali glasbo. Zazvenele bodo uglasbene pesmi Valentina Vodnika, Ferija Lainščka, Karla Destovnika Kajuha, Milana Dekleve, za konec pa še uglasbena pripoved Josipa Jurčiča.

Poslušamo izbor letošnjih singlov in pesmi z nedavno izdanih albumov v izvedbi različnih protagonistk. Večinoma so avtorice ali soavtorice svojih pesmi ter jih vsaka na svoj način zaznamujejo z vokalno interpretacijo. Nekaj besed bosta o svojih projektih spregovorili pevki Lamai in Tinkara Kovač, slednja je v duetu z Aniko Horvat tudi aktualna zmagovalka festivala Melodije morja in sonca.