Sopotnica

Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi.

Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.

Somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Je avtorica številnih člankov in publikacij o spanju in njegovih motnjah, ter soavtorica več evropskih priporočil za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja kot sta nespečnost in prekomerna dnevna zaspanost. Leta 1994 je ustanovila edini terciarni Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ga uspešno vodi od ustanovitve dalje.

Njeno raziskovalno in terpavetsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.

Njeno raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja: "V času vojn oziroma v vseh večjih kriznih družbenih razmerah je samomorov manj. Takrat je prisotna želja po preživetju, strah pred smrtjo pa se poveča."

Prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo.

Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti.

Sopotnica je Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu.

Redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu takole razmišlja o slovenskih intelektualcih:"Še po dvajsetih letih življenja tukaj verjamem, da je neverjetno veliko intelektualcev v Sloveniji, s katerimi lahko navežeš stik. Zato tudi ostajam tukaj, čeprav bi se že večkrat lahko preselila drugam."

Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko.

Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski filozofski fakulteti, kjer vodi Mednarodni center za ekoremediacije, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa akademska znanja prenaša v prakso.

Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja svoja akademska znanja prenaša v prakso: "Srečen si, ko ničesar ne potrebuješ. In pri permakulturi pravzaprav ničesar ne potrebuješ, ker ti vse daje narava. To ni skromnost, to je notranje bogastvo. Material ti je prej ali slej samo obremenitev. Veliko ljudi sledi temu načinu življenja."

Ustvarila je vrsto vlog v gledališču in na filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe.

Za seboj ima 30 let igralskih izkušenj in ko primerja delo zdaj in nekoč, pravi, da največ sprememb vidi pri snemanju filma: "Zaradi tega, ker so pogoji dela vse slabši. Veliko hitreje je treba vse narediti, na dan je treba posneti vse več sekvenc, honorarji so tudi slabi. Denarja za film je vse manj."

Zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov.

Potem ko je Ognjen Radivojević živel v Sarajevu, študiral v Novem Sadu in Münchnu, se je pred desetimi leti preselil v Ljubljano: "Problem Evrope je, da se uporablja slabe strategije. To skuša rešiti tako, da želi ljudi ohraniti zunaj svojih meja. Ni človeka, ni problema."

Ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, ki piše poezijo in prozo.

Ustanovni član skupine Mi2 rad sodeluje tudi z drugimi glasbeniki: "Na glasbeni sceni smo prijatelji, vsaj glede rokovske zvrsti."

Stripar, grafični oblikovalec in ilustrator je avtor z letošnjim zlatirepcem nagrajenega risoromana Mestne ptice.

Z zlatirepcem nagrajen avtor o pticah v mestih razmišlja tako: "Treba je razumeti, da ptice niso v mestu zato, ker tam hočejo biti, ampak zato, ker jim tam ustreza. Naredili smo jim super okolje za življenje. Hrane imajo več kot dovolj. Če bi bil na njihovem mestu, se nikamor ne bi prestavil."

Izjemen zdravnik, internist in hematolog je predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021.

Klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec.

Iz izkušenj pove, da je komunikacija z drugače mislečimi včasih zelo naporna: "Pogrešamo modro, umirjeno komunikacijo. Včasih je ta služila temu, da smo si izmenjali mnenja z možnostjo, da spremenimo svoje mnenje. Ker to je bistvo komunikacije. Zadnje čase pa ta komunikacija služi samo za podajanje lastnih mnenj, da potem iz tega nastane konflikt."

Dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika. Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, je učitelj kungfuja, vodi Taijiquan institute.

Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, zdaj je tudi učitelj kungfuja in vodi Taijiquan institute: "Osnova kungfuja je, da najdeš sebe. Da se umiriš. Tako lahko začneš spremljati dogodke, ki pa se spreminjajo. Tvoja naloga je, da stvari, ki niso del tebe, spustiš in se prilagodiš na nov svet."

Psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.

Mikrobiologinja, ki se raziskovalno posveča glivam v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravah in v drugih ekstremnih okoljih. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv, profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti.

Raziskovalna skupina za biologijo mikroorganizmov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki jo vodi Nina Gunde Cimerman, je zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Je tudi utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv in profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nezaupanje, ki danes spremlja znanost, jo izjemno preseneča.

Mislila sem, da živimo v družbi, ki je relativno dobro ozaveščena in se zaveda pomena določenih ukrepov za zdravje. Eden od razlogov za nezaupanje je, da je to nova bolezen, zato so se trditve strokovnjakov spreminjale. Ljudje pričakujejo, da boš podajal neka nespremenljiva dejstva, običajno občinstvo ni seznanjeno z dvomi. In ko vidi, da se dejstva lahko spreminjajo, podvomi tudi o vsem drugem, ne samo o tistem konkretnem spoznanju. Vedno je lažje verjeti enostavnim resnicam, kjer je poudarek na tem, da verjameš, ne v tem, da razumeš. Če je treba nekaj razumeti, je to bistveno težje.

Natalija Spark že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta.

Ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet.

Publicistka, filozofinja in doktorica sociologije, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo.

Scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.

Ilustrator in oblikovalec je s svojimi ilustracijami oživil številne junake pravljic Svetlane Makarovič, ilustrira za odrasle in otroke, likovno pa opremlja tudi učbenike in priročnike.

Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.

Pomembno je, da starši mladostnikom omogočijo soodločanje v družini, da lahko prispevajo določene besede k družinski dinamiki in skupnemu dogovoru. 

Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?

Ob vrnitvi v šole so se vsem stiskam zaradi vrnitve pridružile tudi stiske ob takojšnjem ocenjevanju. Resna težava današnjega dne je, da imamo odličnjake, ki padejo v depresijo, če ne dosegajo vedno najvišje postavljenih ciljev in ne zadostijo vedno perfekcionizmu. "Odrasli smo strokovnjaki v postavljanju nerazumnih kriterijev," opozori dr. Aleksander Zadel. Naključna spraševanja, ki so v šolah še ostanek starih časov, ko so s tem učitelji pridobivali avtoriteto in moč, otrokom predstavljajo velik stres. Lastna pričakovanja, ki jih imajo starši do svojih otrok, so obremenjujoča, treba pa se je zavedati tudi, da nobena pot ni premočrtna.

Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih.

Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.

Borut Štrukelj, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, pravi, da sta obe cepivi, Pfizer in Moderna, učinkovitejši kot cepivo AstraZeneca, vendar pa je "osnovna zaščita tista, ki te zaščiti pred resnim potekom bolezni, hospitalizacijo in smrtjo. V tem primeru pa so si vsa tri cepiva enakovredna. Najboljše cepivo proti gripi je samo 50 odstotkov učinkovito, pa se vseeno cepimo".

Skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar Drago Ivanuša že desetletje živi z neozdravljivo boleznijo. Je glas bolnikov, katerih preživetje je odvisno od zdravljenja z napravo CAR-T in pobudnik zbiranja sredstev zanjo.

Pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist. Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah.

Študij defektologije in lastne izkušnje so jo podprle, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti izbrana za Slovenko leta. Od leta 2018 je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani.

Ustvarja na gledališkem in glasbenem odru, je član ljubljanske Drame, kot glasbenik ohranja in plemeniti kulturno izročilo narodov Panonske nižine. Gledališki in filmski igralec ter glasbenik je kot poslanec Državnega zbora spoznaval tudi politično življenje.

Od gledaliških do koncertnih odrov, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik do študija kompozicije in vodenja pevskih zborov.

V svojem terapevtskem delu pomaga predvsem osebam, ki svoje čustvene stiske predelujejo s hrano. Vrsto let je na čelu Enote za motnje hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Je psihiatrija in psihoterapevtka.

Dr. Karin Sernec razume, da ima lahko laična publika glede cepiva dvome in da vanj ni prepričana. Strinja se tudi, da so dvomi zaželeni, dvomov strokovnega kadra pa ne razume: "O strahu govorimo takrat, ko vemo česa nas je strah, pri anksioznosti pa ne moremo pojasniti, zakaj strah. In prav cepljenje je ta anksioznost. Najboljše zdravilo je, da ugotovimo, kaj je primarni izvor strahu. In ta strah, bomo ugotovili, ni prav nič povezan s cepljenjem."

Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.

Igralka, ki je z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča nastopala po skoraj vseh svetovnih odrih, režiserka, ki je na oder postavila vrsto gledaliških predstav in multimedijskih projektov, literatka, ki v dramskih besedilih oživlja goriško zgodovino, vodja skupine, ki je v evropsko prestolnico kulture 2025 povezala Novo Gorico in Gorico.

Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.

Politologinja in slovenistka. Prevajalka in pisateljica. Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah.

Redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo se raziskovalno ukvarja s socialno državo in spolom, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino.

Sociologinja Vesna Leskošek pravi, da je za zdajšnji svet značilno, da smo navajeni biti oddaljeni od katastrof, da nam svet neprestano ponuja veliko udobje in da nas potrošništvo neprestano okupira in servisira. Zato je ta epidemija nekatere zelo presenetila, celo šokirala, da živijo v hudih časih.

Direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, je na kliniki zaposlen dve desetletji, zdaj je njegova prioriteta obvladovanje epidemije koronavirusa. Je član vladne svetovalne skupine za covid 19, vodi Zdravstveni svet.

Prihaja iz Ajdovščine, dela v Ljubljani, od leta 2002 je zaposlen na Onkološkem inštitutu. Je kirurg, zdravnik in borec za urejen zdravstveni sistem.

Na vprašanje, zakaj je Slovenija tako zašla, dr. Erik Brecelj odgovarja: "V 90. letih smo bili prepričani, kam gremo, bili smo racionalni, modri, pametni. Po 30 letih pa, namesto da bi se približali Skandinaviji, bežimo proti najglobljemu dnu Balkana. Zakaj? Ker drug drugemu več ne zaupamo, predvsem pa se ne trudimo."

Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo.

Raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, je avtorica strokovnih knjig in priročnikov, vodi tudi inštitut za izobraževalni management SOFOS.

Danijela Brečko, ki je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, v vsaki krizi išče nove priložnosti. Zato vsem svetuje, da je zdaj čas, da se poglobimo vase in razmislimo, kje smo ga lomili, ali premislimo, kaj moramo spremeniti, da bo prihodnost drugačna od sedanjosti.

Docentka na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije. Pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju je lani prejela priznanje Prometej znanosti.

Emilijo Stojmenovo Duh ne preseneča, da veliko ljudi ne zaupa stroki. Razlog pa delno vidi v vladi: "Ta postavlja na položaje ljudi, ki jim niti strokovnjaki ne zaupajo, kaj šele splošna javnost. Zelo je nevarno, če stroki in znanosti ne zaupamo."

Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.

Mario Fafangel poudarja, da ne bomo ničesar dosegli, če bomo le gledali sezname, kaj lahko počnemo in česa ne smemo.

Predsednica Društva novinarjev Slovenije je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz Koroške, pri časniku Večer je urednica in novinarka, ki prvenstveno jemlje pod drobnogled koroško regijo, pa tudi širše, problemske teme regionalnega in gospodarskega razvoja. Zanimajo jo zgodbe iz vsakdanjega življenja in aktivno delovanje posameznika.

Petra Lesjak Tušek je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz koroške regije, danes deluje kot urednica in novinarka pri časniku Večer ter opravlja delo predsednice Društva novinarjev Slovenije.

Mezzosopranistka, ki nastopa na koncertih, opernih in gledaliških odrik, koncertira kot solistka in članica komornih zasedb, je učiteljica solo petja v novomeški glasbeni šoli in strastna tekačica - tudi na maratonih.

Irena Yebuah Tiran pravi, da so občutki, ko glasbeniki zdaj, po več mesecih prepovedi koncertiranja, stopijo na oder, precej bolj intenzivni kot pred tem. Za opero še vedno velja, pravi Irena, da je to zategnjena glasba, predvsem pa neposlušljiva drugje kot na odrih. Besedila v skladbah so zelo pomembna, dodaja, predvsem pa morajo biti zapeta razločno, saj želi slišati vse konce in predpone: "Če imamo besedila, jih moramo razumeti." 

Gledališčki in filmski igralec Jure Ivanušič je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira.

Njegovo delo je odvisno predvsem od sezone, pravi, zato dohodka zdaj ni in ga verjetno tudi poleti ne bo. Resda mu njegova vsestranskost daje več možnosti za kruh, a je treba te težave, pojasnjuje Jure Ivanušič, vendarle reševati sistemsko. “In če servis ne deluje, je treba zamenjati serviserja,” poudarja razočaran nad nejasnim odnosom kulturnega ministrstva do pravzaprav svojih ljudi, za katere mora skrbeti.

Te dni Jure Ivanušič po naročilu RTV Slovenija ustvarja scenarij za igran dokumentarec o Slovencih in Beethovnu.

Skladbe Nine Šenk, od lani najmlajše izredne članice SAZU, so številni orkestri in ansambli izvajali že na vseh pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu.

Njeno zadnje delo letos je bila opera Marpurgi po motivih istoimenskega romanaZlate Vokač Medic, ki jo je pisala in urejala še januarja. V mariborski operi so že potekale intenzivne vaje, premiera je bila predvidena v začetku aprila, potem pa je vse obstalo. In potem je prišel mir pa je naslov skladbe za trobilni trio, ki jo je začela pisati teden dni po začetku epidemije.

Avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme.

Mladinska literatura postaja področje, na katerem marsikdaj trčijo stroka na eni ter starši in kdaj tudi knjižničarji na drugi strani, ugotavlja pisateljica Janja Vidmar, avtorica številnih, po večini mladinskih del. Del javnosti je nazadnje vznemirilo njeno delo Elvis Škorc, genialni štor, ki so ga lani izbrali pri nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga izvajajo kot spodbudo mladim za branje.

Doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog. Svoje delo in življenje prepleta z glasbo in igro, s predstavami je obredel domala ves svet, stkal vezi s številnimi uketniki, vodil mednarodne glasbene delavnice. Do marca letos brez predaha.

Na poti je bil petnajst let, nato pa ga je pandemija zadržala v Sloveniji in ga nagovorila z drugačnim vsakdanjikom.

Sopranistka, ki sodeluje z orkestri svetovnega slovesa in nastopa na mednarodnih opernih ter koncertnih odrih.

Tudi sopranistki, ki živi v Nemčiji, je pandemija prekrižala načrte in jo zadržala v domači Sloveniji. Prepričana je, da se stvari ne bodo tako zlahka vrnile v stare tirnice.

Ilustrator, karikaturist in stripar Ciril Horjak razmišlja o humorju, brez katerega bi bil hipen položaj še veliko zahtevnejši.

Razmere, v katerih smo se znašli, povzročajo stisko tudi ljudem, ki jim gre razmeroma dobro, ki imajo streho nad glavo in na voljo vso tehnologijo, ugotavlja ilustrator, stripar in karikaturist Ciril Horjak.

O predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma

Marko Mandić je Kaligula v istoimenski drami v režiji Vita Tauferja ter berač in spovednik v predstavi V Damask, ki jo je režiral Aleksandar Popovski: “Gledalci ljubljanske drame so predstavi zelo dobro sprejeli, verjamem, da ju bodo tudi gledalci spletne Drame.” Dramo Kaligula si boste lahko na YouTubovem kanalu Drame ogledali v petek in soboto (17. in 18. april), predstavo V Damask pa v nedeljo in ponedeljek (19. in 20. april).

S pisateljico o kmetovanju in pisanju v Jurovskem dolu ter o izkušnjah pandemije iz Milana in Berlina.

Življenje pisateljice in ekološke kmetovalke Nataše Kramberger je razpeto med Jurovskim dolom, Berlinom in Milanom. Kako pa ustvarja in kaj njene misli zaposluje te dni?

V dneh, ko je svet obstal in se je življeje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo. Nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zokrožili seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. O življenju literature v teh izrednih časih, nam je več povedal Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe.

Legendarni novinar in dopisnik Tone Hočevar o tem, da v trenutnih časih ne vidi vzporednic z osamosvojitvijo.

Tone Hočevar je bil dolgoletni dopisnik RTV Slovenija in časopisa Delo, med osamosvojitvijo pa je vodil tudi Dnevnik na TV Slovenija. Zdaj pravi, da ne vidi vzporednic s tisimi časi, čeprav so nekateri politični akterji isti.

Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo. Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev.

Lektorica in literatka, ki piše poezijo in prozo, za otroke in odrasle. Je avtorica več leposlovnih knjig in jezikovnega priročnika Pravipis, zbirke pogostih in pravopisnih kavljev.

Aleksandra Kocmut obožuje knjige. Če so zares dobre, pravi, jih bere tudi po dvanajst ur skupaj.

Pevka skupine tAman in dolgoletna svetovalka delavcem migrantom in beguncem.

V Sloveniji živi več kot polovico življenja. Novinarstvo je študirala v Sarajevu, diplomirala pa je v Ljubljani, kamor jo je pripeljala vojna v Bosni.

Prihaja iz Odžaka, majhnega mesta na severu Bosne in Hercegovine, ki je dve uri oddaljen od Sarajeva, Beograda in Zagreba. Zdaj živi v Sloveniji.

Tradicionalna glasba Balkana, predvsem bosanske sevdalinke, ki jo izvaja skupina Taman, dvigne na noge vsakogar, tudi Slovence, pravi Maida. V nekdanji Jugoslaviji tovrstna glasba Slovencev ni nagovarjala, ker niso razlikovali med “kafansko” in ljudsko glasbo.

Zadnji dve leti je bila tudi svetovalka delavcem migrantov in beguncev.

Arhitektka, ki s svojim domiselnim pristopom šivanja ustvarja slikanice. Njene šivane junake poznajo evropski, brazilski, mehiški, ameriški, ruski, pakistanski in kitajski otroci.

Tekstilnih ilustracij je po svetu zelo malo, dodaja Manica.

Prvakinja ljubljanske Drame s svojo karizmatično igralsko prezenco ustvarja nepozabne vloge, igri se posveča tudi kot režiserka ter profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT.

Igralci lahko tudi manipulirajo z občinstvom. Dober primer je aplavz: "Mi vam ga položimo v dlani."Po besedah Nataše Barbare Gračner je njen poklic najlepši takrat, ko ima ob sebi človeka, ki zna ustvarjati zgodbo, ne da je vsak na svojem bregu in igrata po načelu pokaži, kaj znaš.

Nevrolog se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z možgani, predava na medicinski fakulteti, izjemno dejaven je tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu možganov v bolezni in zdravju.

Doc. dr. Blaž Koritnik, zaposlen na ljubljanski nevrološki kliniki, na vprašanje, ali možgane izbira med dvajsetimi vrstami sladoleda spravi v stisko ali jih plemeniti, odgovarja:

Pravi tudi, da več stvari hkrati do neke mere vedno počnemo, ampak s stališča možganov gre pogosto zgolj za preklapljanje iz ene dejavnosti v drugo.

Gledališki in filmski igralec, ki izzivom in priložnostim sledi tudi na samostojni poti, v svojih avtorskih projektih išče nove motive in izraze, zvest ostaja gledališkemu in filmskemu občinstvu.

V šolskih letih je njegov talent kazal, da se bo zapisal glasbi, a se je odločil za študij igre na ljubljanski akademiji. Na odrih svojih matičnih hiš, v ljubljanskem mestnem gledališču in v mariborski drami je ustvaril številne vloge, igra v številnih filmih.

Kritiko se moraš naučiti sprejemati. Da je to dojel, je potreboval kar nekaj časa, dodaja Jurij.

Najboljša športna plezalka na svetu, ki jo prihodnje leto čaka nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.

Potem ko je Janja Garnbret v otroških letih preplezala vse predmete, višje od sebe, so jo starši seznanili z umetno steno in plezalno pot je nadaljevala v slovenjgraškem plezalnem klubu. Danes dvajsetletnica navdušuje z izjemnimi dosežki. S pričakovanji drugih, pravi, se ne obremenjuje, ker si tudi sama postavlja visoke cilje.

Janji je lažje tekmovati v domačem okolju, če ji na tekmi spodleti. Pravi, da greš tako lahko takoj domov, kjer te lahko potolažijo. Po drugi strani pa je čutiti več pritiska.

Zdravnica in glasbenica, kot specializantka nevrologije dela v epileptološki ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru, poje in ustvarja v skupini Neomi.

Saša Vipotnikpravi, da ni perfekcionistka, saj bi sicer težko združevala delo v medicini in glasbi. Kot zdravnico in glasbenico jo zanima predvsem povezava med možgani in glasbo.

Ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, ki je doktoriral iz Plečnikove arhitekture.

Dobršen del življenja je preživel v New Havnu, vendar ga je od nekdaj nagovarjala Evropa. Potem ko je bival v Parizu, Londonu, Rimu in Madridu, se je ustalil v Kamniku.

Noah rad posluša tudi slovenske izvajalce. Pravi, da ga je glasba Vlada Kreslina nagovorila, še preden je razumel besedilo.

Rudi Rizman je družbeno angažiran intelektualec kritične misli ter neomajen zagovornik človekovih pravic in demokracije.

Doktoriral je na univerzi v Ljubljani in na Harvardu, predava na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike. Med študijem je imel priložnost spoznati Baracka Obamo.

Po njegovih besedah je v tem trenutku Evropska unija v slabi kondiciji. Kot pravi, je na nek način opustila svojo ustanovitveno zapuščino, na drugi strani je pa še vedno boljša alternativa od tistega, kar vidimo v Rusiji, ZDA, Turčiji.

Na vprašanje, kako ga nazivajo, glede na to, da ima dva doktorata, Rudi Rizman pojasnjuje, dr. dr., a najraje vidi, da ga kličejo kar Rudi.

Redni profesor za psihološko metodologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in gostujoči profesor na tujih univerzah.

Raziskovalno se ukvarja s psihofiziko, psihološko metodologijo, medosebnimi razlikami, inteligentnostjo, ustvarjalnostjo in nadarjenostjo.

Pred dvema desetletjema je postala prva nogometna sodnica pri nas.

Preden je pred dvema desetletjema postala prva nogometna sodnica pri nas, je igrala nogomet v članski državni reprezentanci, od leta 2005 pa kot mednarodna nogometna sodnica sodi tudi na mednarodnih ženskih in moških tekmah v regionalni ligi.

Reševal je na motorju, v helikopterju, avtomobilu, zdaj predaja znanje drugim, izobražuje in predava. Reševanje je njegovo življenje, pravi, glasba, ki jo ustvarja, je njegova spodbuda in njegov vzporedni svet.

Primož Velikonja je reševalec, vodja urgence in pomočnik direktorice ZD Kočevje, lani ime leta na Valu 202.

Danes opravlja delo pomočnika direktorice ZD Kočevje in poučuje nove generacije reševalcev.

Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem.

Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser. Pripoveduje tudi zgodbe v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem. 

Nejc Gazvoda rad potuje v London, najljubše tuje mesto pa je Dunaj: "Včasih dobim hecen pogled, ko rečem, da je Dunaj moje mesto. Nisem sicer navdušen nad neko kičasto platjo mesta, ampak tam sem poslušal vrhunske klasične koncerte, imel sem občutek, da je mesto zelo odprto, hkrati pa je ohranilo nek evropski star duh."

Nejc Gazvoda veliko razmišlja o naši minljivosti, ob vprašanju, ali bi si želel živeti ‘v rikverc’ kot Benjamin Button, pa odgovarja:

Pisateljica, kmetica, novinarka in ustanoviteljica kolektiva Zelena centrala.

Nataša Kramberger živi v prepletu svetov med Jurovskim Dolom, Berlinom in Milanom. Zase pravi, da je Evropejka Jurovskega Dola, ki povezuje urbano in ruralno.

Bosonogi rekreativni tekač z bogato kilometrino. Poznan je tudi kot bloger, kolumnist ter soustanovitelj Vitezov dobrega teka in Nočne 10ke.

Marko Roblek že več kot pol življenja raziskuje tekaške poti in dve desetletji bolj ali manj redno obuva in sezuva tekaško obutev.

Pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, začetnik pouličnega in improvizacijskega gledališča ter ustanovitelj in vodja Rozinteatra.

Andrej Rozman – Roza je tudi nekdanji vodjaGledališča Ane Monro ter ustanovitelj verske skupnosti zaničnikov.

Psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske Psihiatrične klinike, večkrat nagrajen ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča.

Psihiater in psihoterapevt Damijan Perne je predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske psihiatrične klinike. Je tudi večkrat nagrajeni ljubiteljski igralec, član Šentjakobskega gledališča, pred leti poznan tudi kot župan kranjske občine.

Meteorolog pri Agenciji RS za okolje.

Andrej Velkavrh je meteorolog pri Agenciji RS za okolje.

Mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na londonskem festivalu BBC Proms.

Nina Šenk je mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre in nagrajenka Prešernovega sklada.

Jadralka, popotnica, pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji

Najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta.

Magistriral je iz violončela, poučuje na glasbeni šoli, je komik, imitator, satirik in Ježkov nagrajenec.

Sopotnik Tilen Artač izpostavlja, da ga mora vsak lik, ki ga imitira, najprej osvojiti.

Specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v ljubljanskem kliničnem centru in zdravnik alpske reprezentance.

Gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, pedagog, avtor dokumentarnih filmov in glasbenih projektov.

Film mu je bil vedno lažje dosegljiv kot teater. "Teater je bil vedno peza, teža, bolečina, film pa mi je vedno dajal svobodo trenutka."

V (post)delovno popoldne vas je spremljal sociolog kulture in filozof, progamer, soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan.

"Nihče se ne pogovarja o smrti. Treba si je priznati, da nimamo zares odnosa do smrti – ne da imamo slabe odnos, nimamo ga,” je bil v pogovoru pri Danili oster sociolog kulture in filozof Filip Dobranić. Je tudi soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan, kot programer pa se rad ukvarja tudi z glasbo: "Zanima me programiranje glasbe z istimi orodji, kot jih uporabljamo za programiranje spletnih strani. Težava je, da nimaš takojšnje povratne informacije, tako da sem zaenkrat še slab."

Zdravnica in nevrobiologinja, profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete, soustanoviteljica in predsednica Sinapse.

Doktorica Maja Bresjanac pravi, da je odziv možganov na glasbo sila zanimiva zadeva, ki nas premakne z mesta, tudi če smo miselno naravnani, da se na glasbo ne osredotočamo. Glasba, ki nam je všeč, nas nezavedno spodbudi recimo k hitrejšemu teku.

Sovoznica na reliju, ki je skupaj z Rokom Turkom dvakrat osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu.

Avtorica romana Belo se pere na devetdeset.

Bronja Žakelj se ne more opredeliti do besedila, dokler ga tudi ne sliši. "Tudi svoje tekste si vedno glasno preberem. Pred izdajo romana sem imela kar veliko pomislekov, saj gre za avtobiografski roman. A ljudje v knjigi vidijo del svojih zgodb, saj ne govori o slavnih osebah."

Ko drugi okrog tebe sprejmejo tvojo bolezen in tvoj strah pred smrtjo, ti je veliko lažje, pravi. "Kar je odrinjeno na stran, je še toliko bolj grozno, ko se prebudi."

Jamski fotograf.

Jamski fotograf Peter Gedei pravi, da v jami ni nikoli popolne tišine, če ne drugače imaš občutek, da nekaj slišiš. Lahko je to oddaljeno kapljanje, lahko imaš občutek, da se ti nekdo približuje ali se nekdo v daljavi pogovarja, vendar to je seveda samo plod tvoje domišljije. 

Vodja Familylab Slovenija, ki deluje v okviru Inštituta za sodobno družino Manami.

Založnica in urednica Bukle.

Sopotnik je bil Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.

Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle

“Nimam več prave moči za pripravo potretov, to ti enostavno vzame preveč energije. Lahko se tudi zgodi, da o nekom narediš slab film in mu s tem pokvariš kariero. To se mi na srečo še ni zgodilo.”

Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.

“Če bi lahko Cankarja vprašal le eno stvar, bi ga vprašal za nasvet, kako napisati dobro ljubezensko pismo. Izredno spretno je izbiral besede.”

Aleš Šteger je pesnik, pisatelj in prevajalec, urednik in programski direktor Beletrine, redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo.

Aleš Šteger je pesnik, pisatelj in prevajalec, urednik in programski direktor Beletrine, redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo

“Našo demokracijo z zelo velikim izborom možnosti lahko razumemo kot čas, ko imamo najmanj pravic.” 

Kot svetovni popotnik je odkrival drugačne kulture in načine življenja, po njegovem mnenju ljudje notranji mir največkrat najdejo v zaprtih skupnostih, najbolj očitno na otokih.

“V Indiji sem voznika rikše prosil, naj me pelje na kraj, ki je srečen, vendar dolgo več ne bo. Peljal me je v vas, pred katero je avtocesta v delu nemo čakala, da vas podrejo, na ulicah pa so se igrali otroci. Bili so srečni.”

Pri nas je na žalost drugače, dodaja Aleš Šteger.

“Vedno bolj samoumevno jemljemo žico na južni meji in to, da ne moremo preprosto na obisk k prijateljem, ki živijo prek meja. Kar naenkrat smo izgubili največjo pridobitev, ki jo prinaša Evropska unija.”

Marko Bratuš je dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica in gangsta raper Smaal Tokk.

Marko Bratuš je dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica in gangsta raper Smaal Tokk

“Cankar je bil mnogo bolj človeški, kot si danes predstavljamo in se učimo v šoli. Ko se je na primer vrnil iz Dunaja si je naročil tri kočije, eno za palico, eno za klobuk in eno za sebe in se kot največji frajer pripeljal domov na Vrhniko.”

Dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica, gangsta raper Smaal Tokk, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas spremlja v (post)delovno popoldne.

“Smaal Tokk ni toliko politično angažiran, on je bolj za fenomene. Verjetno ne bi šel v vojsko.”

Sopotnik v (post)delovno popoldne je bil Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope.

Sopotnik je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator

“Rusija s Putinom na čelu obuja sanje o imperiju. Po mojem mnenju na napačen način. Prenapolnjeni zapori spominjajo na čase Stalina.”

Sopotnik v (post)delovno popoldne je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas spremlja v (post)delovno popoldne.

“Zakaj je kaos uspešnejši od reda? Ker je bolj organiziran. Zato je v Kairu manj prometnih nesreč kot v Moskvi.”

Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU.

Sopotnica v (post)delovno popoldne je filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU

“V državah, v katerih imajo najtežje razmere, humor najbolj prosperira. S humorjem namreč v vsej bedi ohranjamo svoj subjekt.”

Sopotnica v (post)delovno popoldne je filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU.

“Obstaja močan ideološki odpor proti humanizmu, ker velja neko prepričanje, da razmišljanje neposredno ne služi ničemur.”

Tijana Zinajić, gledališka in filmska režiserka ter igralka.

Sopotnica Tijana Zinajić, gledališka in filmska režiserka ter igralka.

Tijana Zinajić, sredina sopotnica Danile Hradil Kuplen, vas je spremljala v (post)delovno popoldne.

“Punčke so fizično manj zahtevne, več govorijo, manj dirjajo, tako da sem hvaležna, da je bila moj četrti otrok punčka.“

“Ne razumem, od kje se je pojavil takšen strah pred drugačnimi. Ne razumem, zakaj bi bil kdo na slabšem. To je zgolj iracionalen strah, ki ga niti nestrpni ne znajo razložiti,” opozarja gledališka in filmska režiserka.

Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku.

Sopotnica je Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku

“Do mojih prvih olimpijskih iger je bil šport zame le igra. Potem sem ugotovila, da je tudi posel, in počasi sem izgubila strast do tekmovalnega športa.”

Sopotnica v (post)delovno popoldne je Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku.

“Atletiko sem zapustila tudi zato, ker ne želim spodbujati tega, da imajo otroci že v prvih razredih osnovne šole tekmovanja in prehud ritem.”

Tadej Golob, pisatelj, avtor tematsko izjemno raznolikih del, kresnikov nagrajenec, novinar in alpinist.

Tadej Golob je vedno želel sodelovati pri ustvarjanju serije, posnete po njegovem knjižnem delu, vendar se je hkrati zavedal, da je to lahko za avtorja zelo boleče

Tadej Golob, pisatelj, avtor tematsko izjemno raznovrstnih del, kresnikov nagrajenec, novinar in alpinist.

“Vedno sem si želel sodelovati pri ustvarjanju serije, vendar sem se hkrati zavedal, da je to lahko za avtorja zelo boleče. Najbolj me moti, če spreminjajo moje dialoge, saj menim, da te res znam pisati.”

Drugi del kriminalke Jezero bo v najboljšem primeru izšel 20. novembra.

“Pred časom sem teden dni od jutra do večera pisal in dokončeval knjigo, nato pa sem ugotovil, da je knjiga od polovice naprej zanič. Padel sem v depresijo, pred kratkim pa sem le uspel znova začeti in mi lepo teče, tako da upam, da mi bo do knjižnega sejma uspelo končati.”

“Precej časa nisem razumel, zakaj govorijo, da je boks plemenita veščina. Zdaj pa gledam, kako popularna je postala kletka (UFC) in se s trditvijo strinjam. Na žalost je to metaforični znak, da postajamo vse bolj brutalna družba.”

“Tudi na filmskem platnu čez nekaj časa začnemo sočustvovati z morilcem. Podobno je bilo, ko sem se v Celju eno leto ukvarjal z zaporniki. Takrat se ti zdi, da ima človek na neki način prav. Ampak kako ima lahko nekdo, ki je nekoga ubil, prav?”

Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na Fakulteti za kemijo.

Sopotnica je Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na fakulteti za kemijo

“Ker ima Slovenija zelo dobro organizirano šolstvo, sem se odločila, da ostanem tukaj. Drugače bi začela profesionalno kariero v tujini.”

Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na fakulteti za kemijo.

“Nekateri velemojstri šaha imajo take obrazne mimike, da se zraven lahko le smejiš.”

Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza številne uspehe.

Sopotnik je Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza uspehe

“Največji občutek svobode imam, ko sem v kakšnem plovilu, recimo na supu ali kajaku. Tam ni nihče privilegiran, vsi se lahko gibljemo enako.”

Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza številne uspehe.

“Ko si enkrat na vozičku, se tudi navaden sprehod po mestu spremeni v adrenalinsko vožnjo. A treba je iti pogumno v svet. Rad preizkušam, do kam grem lahko.”